Trg zasičen z lesom, promet z drvmi ohromljen

Kakovosten les gre večinoma v Avstrijo in Italijo, manj kakovosten pa ostaja na skladiščih v gozdu. Cena za hlodovino smreke je padla za približno 15 do 20 odstotkov. Bolj problematičen je padec cen slabših sortimentov iglavcev, ki je večji od 20 odstotkov, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire pri KGZS.

Promet z drvmi, ki jih bo največ pripravljenih pri sanaciji žledoloma, je ohromljen. Lastniki gozdov so namreč šele začeli sanacijo bukovih gozdov, saj so morali najprej poskrbeti za iglavce. Na drugi strani pa kupci čakajo z nakupom, saj pričakujejo dodaten upad cen lesa za kurjavo. Cena za drva se je za zdaj ustalila na približno 40 evrih za kubični meter, kar je v primerjavi z lanskim letom približno 20-odstotno znižanje. Na domačem trgu se pojavljajo pritiski s strani večjih odkupovalcev, ki želijo z dezinformacijami o višini odkupnih cen to še dodatno znižati, še opozarjajo na zbornici. Če lahko sklepamo po cenah, objavljenih na spletnih straneh ponudnikov drv, pa znižanje cen ni tako veliko; za kubični meter cepljenih bukovih polen se gibljejo med 50 in 60 evri, pri čemer je pri najvišjem znesku v ceno običajno vključen tudi prevoz.

Na Zavodu za gozdove Slovenije pa opažajo, da primanjkuje hlodovine, ki ima certifikat FSC, in da se na splošno kaže trend povečanega povpraševanja po hlodovini iz certificiranih gozdov, kar je tržni namig lastnikom gozdov in njihovim združenjem ter stanovskim organizacijam. Izkušnje kažejo, pravijo na zavodu, da so padci cen vezani na trajanje obdobja sanacije. Dokler je na trgu les iz sanacijskih sečenj, so torej pritiski odkupovalcev običajno dovolj močni, da cene uspešno tiščijo navzdol. Po drugi strani vsaj za hlodovino iglavcev ceno dviguje precej stabilen trg v Avstriji.

Na KGZS pa menijo, da je glede na potek sanacije predvidena povečana ponudba lesa za kurjavo, zaradi česar je mogoče, da bo cena še malenkost nižja. Zagotovo padec ne bo drastičen, saj bodo lastniki gozdov v tem primeru prekinili sečnjo, ker se jim ekonomski račun ne bo več izšel. Cene kakovostnih sortimentov se ne bodo nižale, ker jih na trgu primanjkuje.

Zbornica je med drugim vzpostavila tudi spletno stran www.zledolom.kgzs.si, v katero lahko lastniki gozdov kot izvajalci gozdarskih storitev vpišejo svoje ponudbe ali povpraševanja. Na zbornici pri tem poudarjajo, da bi morali lastniki gozdov v prihodnje dobiti večjo strokovno podporo za organiziranje sečenj in prodaje lesa v razdrobljeni zasebni gozdni posesti: »Predvsem je treba sprejeti učinkovite ukrepe, da bi napadenemu lesu doma dodali čim večjo dodano vrednost, tako v smislu predelave lesa kot tudi večji porabi manjvrednega lesa za pridobivanje energije. Kratkoročno bi država z ustrezno kreditno mrežo lahko pomagala že obstoječim odkupovalcem lesa v Sloveniji in zadrugam, da bi bile sposobne odkupiti večje količine lesa.«