Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ogrevanje in hlajenje

ZPS: pri nakupu peletov cena pred ekologijo

Zveza potrošnikov Slovenije je predstavila ugotovitve nedavne spletne ankete na temo ogrevanja s peleti. Na vzorcu približno 450 veljavnih odgovorov so ugotovili, da večina anketirancev (86 odstotkov) s peleti kuri v peči za centralno ogrevanje oziroma jih uporabljajo za ogrevanje celotnega stanovanja ali hiše. Ostali pelete uporabljajo v kaminu oziroma kaminski peči.
Foto: Ljubo Vukelič
Foto: Ljubo Vukelič
18. 9. 2017 | 13:13
21. 10. 2024 | 11:38
3:24

»Skoraj tri četrtine sodelujočih v anketi se je za pelete odločilo, ker pomenijo poceni vir za ogrevanje, več kot 15 odstotkov pa je takšnih, ki so v peletih zaznali ekološko kurivo. Preostalim je všeč preprosto rokovanje in regulacija, le nekaj pa je takšnih, ki so na ogrevanje s peleti prešli zato, ker živijo blizu dobavitelja. V pretekli kurilni sezoni sta dve tretjini sodelujočih uporabljali pelete iz najvišjega kakovostnega razreda (A1), četrtina pa iz kakovostnega razreda A2. Zanimiv je dokaj visok delež sodelujočih, ki ne vedo, kako kakovostne pelete so kurili (8 odstotkov), razveseljujoče pa je, da le redki kurijo s peleti iz najmanj kakovostnega (a še priznanega) razreda B.,« rezultate pojasnjujejo na ZPS.

Anketiranci največkrat pelete kupujejo jeseni, takih je slaba polovica vprašanih, drugi pa spomladi, v maju in juniju. Le približno petina jih kupuje sproti, med sezono, ko jim jih zmanjka, ugotavljajo pri zvezi potrošnikov, kjer opozarjajo na še eno zanimivost. »Za razliko od Avstrije in deloma tudi Skandinavije, kjer večina gospodinjstev pelete kupuje v razsutem stanju (pripeljejo jim jih s cisterno), v Sloveniji še vedno prevladuje nakup peletov v vrečah. Kar 64 odstotkov se jih odloča za nakup posamičnih 15-kilogramskih vreč, tretjina pa jih kupuje na paleti, okvirno težki približno eno tono.«

Na kaj je treba biti pozoren ob nakupu peletov

Pri zvezi potrošnikov svetujejo, kako ločiti slabe pelete od kakovostnejših izdelkov. Na slabšo kakovost nakazujejo že zlomljeni peleti in veliko prahu, zelo pozorni bodite tudi na kakovostni razred (A1, A2 ali B), po možnosti s certifikatom En Plus, ostanek pepela in poreklo surovine. Pomembna je tudi vsebnost vode (več kot 10 % je neustrezno), gostota nasutja, mehanska obstojnost, izdelovalec, ter distributer. Pozorni bodite tudi na certifikat, opozarjajo pri ZPS: »Praktično enakovredna mednarodna certifikata sta DIN plus in En Plus. V Sloveniji Gozdarski inštitut podeljuje certifikat S4Q. Izdelovalci, katerih peleti ustrezajo označeni certifikatni shemi, se seveda zavežejo, da jo bodo spoštovali, lažje jih je tudi nadzirati. Žal pa veliko peletov, ki so naprodaj pri nas, sploh nima kakršnega koli certifikata, kar pomeni, da pogosto kupujemo mačka v žaklju ...«

PREBERITE ŠE: Test peletov: raznolika ponudba, dvomljiva kakovost

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine