22. april - Svetovni dan Zemlje

Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, je bilo že lani in je tudi letos zaradi pandemije covida-19 drugače. Okoljevarstveniki so se zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

V ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanjem okolja

Letošnji dan Zemlje nas nagovarja, da lahko preprečimo katastrofe podnebnih sprememb in uničenja našega naravnega okolja. Ob vodilu, naj obnovimo planet, je postavljenih pet stebrov obnove, in sicer saditev dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.

Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Dan ni namenjen le večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, temveč je čas, da se skupnosti in pospravijo odpadke ali posadijo drevesa. "Socialna distanca ne pomeni, da ne smete uživati v naravi, če to počnete odgovorno. Narava ni od(pre)povedana," so zapisali v organizaciji Alpe Adria Green (AAG). V Velenju bodo denimo čistili Velenjsko jezero.

V AAG ljudem predlagajo, naj podprejo opraševalce, za kar so se vnovič zavzeli tudi v Čebelarski zvezi Slovenije, počistijo plastiko v parku, posadijo drevo in cvetoče rastline, zmanjšajo porabo, jo spremenijo v ponovno uporabo, naj ne uporabljajo pesticidov in kemikalij na vrtu ter naj varčujejo z vodo.

Na spletnem portalu Bolha so navedli, da so lani objavili 7274 oglasov za rabljene kavbojke. Če bi bile vse prodane, bi prihranili 27 milijonov litrov vode. Če bi bilo prodanih 16.251 objavljenih rabljenih prenosnih računalnikov, bi prihranili več vode kot pri 60 milijonih pranj perila letno. Če bi bilo prodanih 219.456 objavljenih rabljenih knjig, bi okolju prihranili več kot 130.000 kilogramov emisij ogljikovega dioksida, so ponazorili.

PREBERITE ŠE: TRAJNOSTNA MODA PRIHODNOSTI: MANJ JE VEČ

Na vse to so opozorili tudi na ministrstvu za okolje, kjer izvajajo ukrepe za ohranjanje okolja v ravnovesju z razvojem. Slovenija je denimo prva ocenjena zelena država na svetu v National Geographicu, na lestvici skrbi za okolje, ki jo sestavljajo na ameriški univerzi Yale, pa med 180 državami zaseda peto mesto, so spomnili. Vlada bo v kratkem sprejela dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, danes jo bo predstavil okoljski minister Andrej Vizjak.

Zavod RS za varstvo narave je dnevu Zemlje namenil čiščenje brezna Rupa pod Pergovnikom in odstranjevanje odpadkov v biosfernem območju Mura. Ljudi poziva, naj sadijo domorodne vrste zelenja, s sprehoda prinesejo svoje odpadke, se izobražujejo o prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah območja, naj ne hodijo na teritorije živali, kadar so v reproduktivni fazi, naj ne nabirajo rastlin ter naj se udeležujejo akcij z naravovarstveno tematiko.

V Združenju Epeka, kjer organizirajo dogodke, namenjene ozaveščanju mladih o podnebnih spremembah, so letos pripravili izbor za najlepše drevo, ki krasi Mestno občino Maribor. Komisija je na podlagi prejetih fotografij za Miss Dreves izbrala najlepšega, združenje pa bo danes pod njim izvedlo novinarsko konferenco, na kateri se bo osredotočilo na pomembnost varstva okolja v urbanem okolju.

Ljubljanske mlekarne, družba Tetra Pak, Ekologi brez meja in Slovenska potapljaška zveza pa bodo dopoldne na skupnem posvetu s časnikom Večer izpostavili preobremenjenost okolice z odpadki ter pozvali k premišljeni rabi embalaže v vsakodnevnem življenju. Po podatkih statističnega urada namreč vsak od nas letno odvrže preko 113 kilogramov odpadne embalaže.

V Sloveniji leta 2019 izpustili v zrak devet ton emisij toplogrednih plinov na prebivalca

Na statističnem uradu so povzeli še nekaj ključnih podatkov za Slovenijo. Kot so navedli, smo v Sloveniji leta 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida (CO2), kar znaša devet ton na prebivalca. Med zadnjo finančno in gospodarsko krizo so se te emisije postopoma zmanjševale, a se je trend po letu 2014 ponovno obrnil navzgor.

Promet je eden večjih virov emisij toplogrednih plinov, saj prispeva skoraj polovico vseh emisij CO2. Število potnikov v javnih oblikah prevoza se je med letoma 2010 in 2019 povečalo za 10 odstotkov, a se je hkrati za enak delež povečalo tudi število registriranih osebnih avtomobilov. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji registriranih 1,17 milijona osebnih avtomobilov oz. 556 avtomobilov na 1000 prebivalcev, so nanizali.

Končna poraba energije se v Sloveniji v opazovanem obdobju ni bistveno spreminjala, vendar je ob tem tudi delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, ves čas ostal približno enak. Skupni delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije je leta 2019 v Sloveniji znašal 22 odstotkov.

V Sloveniji je leta 2019 nastalo nekaj manj kot 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov, ki so predstavljali 13 odstotkov vseh v tem letu nastalih odpadkov. Prebivalec je proizvedel povprečno 509 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je bilo 21 odstotkov več kot leta 2010. Od tega je bilo leta 2019 recikliranih 299 kilogramov teh odpadkov na prebivalca, kar je bilo 172 odstotkov več kot leta 2010. Odloženih je bilo 52 kilograma teh odpadkov na prebivalca, kar je bilo 81 odstotkov manj kot leta 2010.

Količina načrpane vode in skupna količina porabljene vode sta bili leta 2019 približno enaki kot leta 2010. V 2019 se je porabilo precej več vode kot v 2010 predvsem za namakanje, vendar je poraba vode za ta namen praviloma odvisna od količine padavin. Delež odpadne vode, ki je bila iz kanalizacijskih sistemov izpuščena neprečiščena, je bil v 2019 večji (31 odstotkov) kot v 2010 (27 odstotkov), so zapisali na statističnem uradu.

PREBERITE ŠE: V DOBREM DESETLETJU IZGUBLJENI GOZDOVI V VELIKOSTI NEMČIJE

Kot so dodali, so se investicije v varstvo okolja v opazovanem obdobju zmanjšale za 40 odstotkov. V letu 2010 je bilo za to namenjenih 408 milijonov evrov, v 2019 pa 243 milijonov evrov. Hkrati pa so se tekoči izdatki za varstvo okolja povečali za 62 odstotkov na 686 milijonov evrov. Največji delež investicij in tudi največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja sta bila leta 2019 porabljena za ravnanje z odpadki, in sicer 83 milijonov evrov za investicije, 420 milijonov evrov za tekoče izdatke.