50. dan Zemlje v znamenju podnebnih sprememb

22. 4. 2020 | Besedilo: K. Ž./STA

ekološka hrana, podnebne spremembe, dan zemlje

Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa je tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij.

Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, pa bo letos drugače. Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke. Tako so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

PREBERITE ŠE: 50 let dneva Zemlje in tudi uničevanja

Ena od takih pobud je Izziv za Zemljo, v katerem bodo prebivalci po vsem svetu na pobudo Earth Day Network, Wilson Centra in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve prek mobilne aplikacije zbirali podatke o stanju okolja v svoji okolici, denimo o kakovosti zraka in onesnaževanju okolja s plastiko. Prav tako so v Earth Day Network obiskovalcem svoje spletne strani ponudili izračun svojega "prehranskega odtisa", torej okoljskih posledic, povezanih s pridelavo, transportom, pakiranjem in skladiščenjem hrane, ki jo uživajo.

Namesto velikih čistilnih akcij pa tokrat ljudi vabijo, da se lotijo "individualne čistilne akcije" in ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil poberejo smeti iz svoje okolice. Tako akcijo lahko posamezniki prijavijo na spletni strani svetovnega dneva Zemlje in glas o njej razširijo prek spletnih družbenih omrežij.

Nenazadnje so se prek spleta angažirali tudi strokovnjaki, saj se te dni odvija vrsta spletnih seminarjev, konferenc, razprav in okroglih miz na temo varovanja okolja.

FOTO: ShutterstockDan Zemlje pri nas

Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem dnevu poudarili, da so podnebne spremembe "eden največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje".

Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava, zato na ministrstvu spodbujajo krožno gospodarstvo, poudarjajo pomen in ohranjanje gozdov, travišč in mokrišč, varujejo zaščitena območja Natura 2000, skrbijo za varstvo divjih opraševalcev in svarijo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin in živali. Slovenija se je tudi pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa.

Na kmetijskem ministrstvu so spomnili, da v zadnjem obdobju praktično ni leta, ko se ne bi vsaj v delu Slovenije spopadali s sušo. Eden pomembnejših ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe je namakanje - ministrstvo letno izda odločbe za uvajanje namakanja v povprečju na okoli 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, želeli pa bi si jih še precej več. V programskem obdobju programa razvoja podeželja 2014-2020 je za izgradnjo in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov namenjenih skoraj 15 milijonov evrov.

Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. "Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami," so pozvali.

V zbornici komunalnega gospodarstva pa so pripravili akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak, s katero pozivajo k odgovornemu ravnanju. Na področju odpadne vode vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega metanja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, so navedli.

V Mestni občini Velenje pa so angažirali zaposlene v občinski upravi, ki zaradi epidemije koronavirusa večinoma delajo od doma ali so na čakanju. Od petka naprej vsak dan zaposleni iz enega ali dveh uradov občine izvajajo čiščenje ob državnih cestah, sprehajalnih poteh, okoli jezer in podobno.

Hrana ne sodi v plastiko
V luči prizadevanj za zmanjševanje količin odpadkov so med prodajalce na mariborski tržnici na današnji svetovni dan Zemlje razdelili biološko razgradljive vrečke, da bi ljudi tako opomnili, da hrana ne sodi v plastične vrečke. Občina pa poziva prebivalce mesta, naj ob tej priložnosti izvedejo svojo individualno čistilno akcijo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE