Svetovni dan oceanov pod okriljem Združenih narodov od leta 2008 obeležujemo vsako leto 8. junija, prva ga je že leta 1992 na okoljskem vrhu v Riu de Janeiru predlagala Kanada. "Slovenci smo zgodovinsko povezani z morjem, ki je naše okno v svet in nas prek Jadrana povezuje s celim svetom," so izpostavili na okoljskem ministrstvu.
Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov, predvsem plastičnih, v svetovnih morjih velika grožnja. Po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90 odstotkov vseh odpadkov v morjih in na obalah po svetu.
PREBERITE ŠE: Študija: Oceani se pospešeno segrevajo
V oceanih se po navedbah Evropskega parlamenta nahaja okoli 150 milijonov ton plastike. Vsako leto v oceanih konča še od 4,8 milijona do 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov.
Ti odpadki ogrožajo morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, zaradi česar poginejo. V njihov organizem lahko s plastiko zaidejo strupena kemična onesnaževala, plastika pa prek prehranske verige vstopa tudi v človeška telesa.
Zaradi plastičnih odpadkov v morju trpi tudi gospodarstvo. Po oceni, ki jo navaja Evropski parlament, iz tega naslova vsako leto nastane med 259 in 695 milijonov evrov gospodarske škode, zlasti v turizmu in ribištvu.
Svetovni dan oceanov obeležujemo s številnimi dogodki. Lani so jih deležniki, kot so akvariji in živalski vrti, zasebna podjetja in javne agencije, šole in skupine mladih pripravili več kot 1500 v 140 državah. V Sloveniji so letošnji svetovni dan oceanov že obeležili v Morski biološki postaji Piran, in sicer s petkovim dnevom odprtih vrat.
PREBERITE ŠE: Znanstveniki odkrili plastiko v živalih iz najglobljih delov oceana
WWF je v svojem poročilu analiziral stanje v sredozemskih državah. "Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov - na vseh ravneh se pojavljajo napake in prispevajo k zelo neučinkovitemu, dragemu, plastičnemu sistemu, ki onesnažuje," so opozorili.
Organizacija je razvila tudi načrt pobud in politik za regijo in posamične države, da bi vzpostavili trajnostno krožno gospodarstvo brez ustvarjanja plastičnega odpada. "Vse države morajo drastično zmanjšati proizvodnjo in porabo plastike ter resno pričeti vlagati v inovativne sisteme recikliranja in ponovne uporabe, da plastika ne bo več odpad. To je edini način, na katerega lahko obdržimo plastiko izven sredozemskega morja," je poudaril direktor sredozemske morske iniciative WWF Giuseppe Di Carlo.
WWF poziva vse vlade sredozemskih držav in EU kot podpisnico barcelonske konvencije k skupni zavezi in ukrepom za ohranitev Sredozemlja pred onesnaženjem s plastiko.
PREBERITE ŠE: Raziskava: Do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib