Letošnji svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo danes, v ospredje postavlja obuditev skrbi in aktivnosti za ohranjanje in varstvo oceanov. Ti uravnavajo podnebje in so prehranski vir milijonom ljudi, pri čemer pa niso deležni zadostne pozornosti človeštva, opozarjajo pri Združenih narodih (ZN).

V okviru praznovanja svetovnega dne oceanov pri ZN združujejo moči z odločevalci, znanstveniki, zasebnim sektorjem, civilno družbo in mladimi aktivisti, da bi oceane znova postavili na mesto, ki jim pripada.

Oceani namreč pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta in predstavljajo vir preživetja človeštva ter vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico kisika na planetu, zagotavljajo večino biotske raznovrstnosti ter so glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu.

Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta.

Prav tako so ključnega pomena za gospodarstvo, saj naj bi bilo do leta 2030 v sektorjih, povezanih z oceani, zaposlenih 40 milijonov ljudi. Kljub zanašanju človeštva na oceane in na vse, kar nam dajejo, pa dobijo v zameno le majhen del pozornosti, opozarjajo pri ZN.

Po njihovih navedbah je izčrpanih 90 odstotkov populacij velikih rib in uničena polovica koralnih grebenov. "Iz oceanov jemljemo več, kot je mogoče obnoviti. Sodelovati moramo, da bi z njimi ustvarili novo ravnovesje, ki ne bo več izčrpavalo njihovega bogastva, temveč jim povrnilo njihovo živahnost," so zapisali.

Uničenih je že polovica koralnih grebenov na svetu. 

V Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF) pa opozarjajo, da veliko grožnjo morskemu življenju poleg plastike, onesnaženja z nafto in množičnega turizma prinašajo tudi ostanki odpadkov, katerih del je manj viden in razumljen. "Odvrženo ali izgubljeno ribiško orodje je najbolj smrtonosna oblika morske plastike, saj še naprej neselektivno lovi ribe, zapleta morske sesalce, ptice, želve in morske pse. S tem so izpostavljeni počasnemu in bolečemu umiranju zaradi izčrpanosti in zadušitve," je poudaril Fabijan Peronja iz WWF Adria.

Kot so še poudarili, strokovnjaki WWF in profesionalni potapljači izvajajo redne potope, da odstranijo ribiško orodje z izbranih območij, da zmanjšajo njihov vpliv na morske ekosisteme, pri čemer sodelujejo z lokalnimi ribiči, oblastmi in organizacijami.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor medtem opažajo, da se v zadnjih nekaj letih v družbi krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice.

PREBERITE ŠE: S PLASTIČNIMI ODPADKI POTUJEJO TUJERODNE VRSTE

"Te se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij pa predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov," so izpostavili in spomnili na konec lanskega leta sprejeto uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027, s katero so nadgradili ukrepe za varstvo in trajnostno upravljanje morja.

Svetovni dan oceanov bodo s tradicionalnim dnevom odprtih vrat zaznamovali tudi na Morski biološki postaji Piran, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo. V okviru dogodka se bodo v petek zvrstili vodeni ogledi, interaktivne delavnice za otroke in mladostnike ter predavanja.