Dan okoljskega dolga: Svet izčrpal razpoložljive naravne vire

Dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) smo v zadnjih letih obeleževali vsako leto bolj zgodaj. Lani je bil ta dan 29. julija, letos pa je pandemija covida-19 Zemlji dala nekaj več prostora za dihanje, potem ko so države po vsem svetu začasno ustavile gospodarstvo in javno življenje.

Zaradi ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa, se je po ocenah Global Footprint Network ekološki odtis človeštva zmanjšal za skoraj 10 odstotkov. "A še vedno uporabljamo toliko naravnih virov, kot da živimo na 1,6 Zemlje," so opozorili.

Da zmanjšanje ekološkega odtisa zaradi koronavirusa ni razlog za slavje, je ta teden ocenil predsednik Global Footprint Network Mathis Wackernagel. "Do tega nismo prišli načrtovano, ampak zaradi katastrofe," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Okoljski dolg je Wackernagel primerjal z zadolževanjem v denarju: "Lahko porabljamo več, kot zaslužimo, a ne v neskončnost."

Pozitivni učinki pandemije

Raziskovalci sicer pri izračunu dneva okoljskega dolga upoštevajo vse potrebe človeštva - po hrani, energiji, prostoru za hiše in infrastrukturo. To primerjajo s tem, kar bi bilo potrebno za absorpcijo globalnih izpustov ogljikovega dioksida.

V Global Footprint Network izpostavljajo, da je pandemija covida-19 dokazala, da je sprememba potrošniških navad mogoča v zelo kratkem času. Po njihovi oceni je letošnji dan okoljskega dolga "izredna priložnost, da razmislimo, kakšno prihodnost želimo".

Prvi mož nevladne organizacije WWF International Marco Lambertini je spomnil, da je pandemija najbolj udarila najbolj ranljive in v ospredje postavila naš "netrajnosten, potraten, v resnici uničujoč odnos z naravo". Pozval je k razvojnemu modelu, ki bo ločil gospodarsko rast od degradacije okolja.

"Lahko se razvijamo, a ne za ceno planeta, saj vemo, da planet v krizi pomeni tudi družbo in gospodarstvo v krizi," je dodal.

Ta teden je poročilo mednarodne ekipe raziskovalcev ugotovilo, da bi lahko globalni izpusti iz naslova kurjenja premoga, nafte in plina letos zaradi covida-19 upadli za osem odstotkov. A so strokovnjaki hkrati opozorili, da brez sistemskih sprememb načina, kako se svet poganja in hrani, prihranjene emisije ne bodo pomenile praktično ničesar.

Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 države zavezuje k omejitvi dviga globalne temperature na krepko pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, poziva pa še k bolj varnemu cilju 1,5 stopinje. A trenutne zaveze držav sveta ne bodo pripeljale do implementacije zastavljenega.

V Sloveniji smo sicer nacionalni dan okoljskega dolga letos obeležili že 26. aprila, je takrat sporočil direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Tomaž Gorenc. To je bilo en dan bolj zgodaj kot v 2019.