Dolgoročne pogodbe za dobavo lesa še ta mesec

Glede na predviden obseg sečnje in prodaje gozdno lesnih sortimentov za letos je upravljalec državnih gozdov za prodajo lesa preko dolgoročnih pogodb predvidel nekaj več kot 70 odstotkov vseh količin. Dolgoročne pogodbe je sicer možno sklepati za dobo do petih let, so za STA pojasnili v podjetju. Predvidoma bodo dolgoročne pogodbe sklenili za dobavo 257.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev, 73.000 kubičnih metrov hlodovine listavcev, po 10.000 kubičnih metrov brusnega lesa in lesa za tanin ter 295.000 kubičnih metrov ostale oblovine listavcev in 25.000 kubičnih metrov ostale oblovine iglavcev.

S kom bodo sklepali pogodbe?

Dolgoročne pogodbe se lahko sklepa samo s podjetji, ki imajo svoje obrate za obdelavo in predelavo gozdno lesnih sortimentov. Kupec lesa, ki ga bo dobil po dolgoročni pogodbi, ne sme prodati naprej oz. bodo to početje obravnavali kot težjo kršitev, kar ima lahko za posledico prekinitev dolgoročne pogodbe.

Kupec bo moral poleg tega za čas sklenjene dolgoročne pogodbe dokazovati predelavo lesa, ki ga je kupil na podlagi te pogodbe. Slovenskim državnim gozdovom bo moral vsako leto do 1. marca tekočega leta poročati o obsegu proizvodnje obdelave in predelave lesa v preteklem letu.

Dolgoročne pogodbe so prvi korak k realizaciji načrta postavitve gozdno-lesnih centrov oz. centrov za zbiranje in predelavo lesa, je nedavno v DZ pojasnil glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi Zlatko Ficko. "To je prispevek Slovenskih državnih gozdov k vzpostavitvi gozdno-lesne verige, z domačimi proizvajalci želimo skleniti dolgoročne pogodbe za oskrbo. Na osnovi teh pogodb bodo tisti, ki bodo do lesa prišli, imeli stabilno dobavo lesa," je dejal. Prispevek k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig ter promocije lesa in lesnih proizvodov je eden od sedmih ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki jih Slovenskim državnim gozdovom določa zakon, ki je vzpostavil to podjetje.

Gozdno-lesni centri

Slovenski državni gozdovi načrtujejo štiri gozdno-lesne centre: na območju Kočevja, Maribora, Postojne in Otiškega Vrha na Koroškem. Pilotni projekt vzpostavitve štirih regijskih centrov bodo sicer vodili v hčerinski družbi Snežnik.