Javljanje sprememb v gozdu

Skupna tema letošnjega svetovnega dneva gozdov, ki mu je posvečen današnji prvi dan pomladi, 21. marec, je povzeta z geslom Učimo se z gozdovi – gozd je modrost. Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave in sodelavci projekta Life artemis nas obiskovalce gozdov v tej zvezi posebej opozarjajo na pomen opazovanja sprememb v njem: med njimi so denimo sušenje vej ali zgodnje rumenenje listov, nenavadne vrste, ki jih v določenem gozdu doslej ni bilo, sesalci, ki so navajeni na človeka in ne bežijo …

Posledice številnih ujm v naših gozdovih so namreč tudi številne vrzeli, na katerih zdaj opažamo vse več vrst rastlin in živali, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel izven območja njihove naravne razširjenosti na nove kontinente ali območja. Nekatere invazivne tujerodne rastline lahko tudi v gozdovih oblikujejo goste sestoje, ki onemogočijo rast drugih rastlin. Vzkliti ne morejo niti mlada drevesa, zato je okrnjeno pomlajevanje gozdov.

Še posebej pomembno je, da nove tujerodne vrste zaznamo v zgodnjih fazah širjenja, saj  je takrat pogosto še mogoče preprečiti, da bi se oblikovale trajne in obsežne populacije, ki bi povzročale škodo. V ta namen so v projektu Life artemis oblikovali sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste v gozdovih. Njegovo ključno orodje je spletna in mobilna aplikacija Invazivke (www.invazivke.si), preko katere lahko vsak registriran uporabnik sporoča podatke o opaženih tujerodnih vrstah. Napotke za prepoznavanje številnih potencialno invazivnih tujerodnih vrst boste našli na spletni strani www.tujerodne-vrste.info.

 Objavljeni fotografiji predstavljata dve tujerodni rastlinski vrsti, ki v gozdu nimata česa iskati, v prihodnjih tednih pa bosta opaznejši zaradi cvetenja: tako navadna mahonija kot čokoladna akebija v gozd najpogosteje »pobegneta« iz okrasnih vrtov.