Kaj je krivo za nastanek izjemno debele toče

Po družbenih omrežjih so po četrtkovih neurjih zaokrožile fotografije toče. V Gorenji Lepi vasi blizu Krškega so našli zrno toče, ki je merilo kar 12 centimetrov.

Toča, kot smo ji bili priča minuli četrtek v okolici Krškega, pade na tla z veliko hitrostjo, tudi okrog 200 kilometrov na uro.

Njegovo fotografijo je opazil tudi Šter, ki je pojasnil, da toča nastane v nevihtnem oblaku, kjer so temperature zraka pod lediščem, nekje med minus pet do minus 20 stopinj Celzija, in sicer v srednjem delu nevihte na višini od štirih pa do šestih, sedmih kilometrov.

Ob t. i. supercelični nevihti, kakršna je nastala v četrtek, pa je v višinah pihal tudi kar močan jugozahodni veter, zaradi česar se nevihta lahko vzdržuje dlje časa in s tem omogoči razvoj debelejše toče.

Najprej namreč nastane zametek toče, kot nekakšna manjša sodra, ki potuje znotraj oblaka in ob tem naleti na različna okolja, z več ali pa manj vlage. Podobno kot na primer pri pojavu žleda na zametek toče primrzujejo podhlajene vodne kapljice, toča pa se debeli. Zrna toče se lahko tudi združijo oz. primrznejo skupaj, pravi Šter. Oblike in velikost toče so zato zelo raznoliki.

K sreči je takšna toča redka, v Evropi je morda nekaj primerov letno.

A za nastanek tako velike toče, kot je bila ponekod v četrtek, je po njegovih besedah potreben močan vzgornik s hitrostjo recimo tudi okoli 150 kilometrov na uro ali še več. Ta namreč omogoča, da se toča zadržuje v oblaku. Ko pa je enkrat prevelika, da bi jo ta vzgornik zadržal, pade na tla. Če je tako debela, pade na tla z veliko hitrostjo, tudi okrog 200 kilometrov na uro, zaradi sile pa lahko povzroči ogromno škodo.

Takšna zrna toče padejo na tla z veliko hitrostjo, tudi okrog 200 kilometrov na uro. FOTO: Norman Allchin/Shutterstock Foto:

PREBERITE ŠE: TO JE ČAJ, KI BO POMAGAL VAŠIM RASTLINAM PO TOČI

Šter pojasnjuje, da je takšna toča redka, v Evropi je morda nekaj primerov letno. Tudi ni mogoče napovedati, kako debela toča bo padala, saj je to odvisno od pogojev v oblaku, možno je tudi, da bi padle velike količine zelo drobne toče. Smo pa tako debelo točo tudi v Sloveniji v zadnjih letih že imeli, pri čemer je spomnil na Črnomelj leta 2018, kjer je padala toča velikosti 12 centimetrov.

V četrtek je točo k nam prinesla t. i. supercelična navihta. Izraz je po Šterovih navedbah k nam prišel iz ZDA. Gre za nevihto z vrtečim se vzgornikom, hitrosti v oblaku so mnogo višje kot v običajni nevihti, takšna nevihta pa lahko potuje zelo dolgo časa. Četrtkova nevihta, ki je nastala pri nas, je na primer prepotovala štiri države, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in nato razpadla v Romuniji.

Opozorilo velja tudi za danes

Zaradi prihoda vremenske motnje, ki jo v Sloveniji pričakujemo danes popoldne, ter vpliva vročega afriškega zraka bo na območju Alp izjemno nestabilno vreme, opozarjajo vremenoslovci. Kot napovedujejo na portalu Neurje.si lahko vnovič pričakujemo razvoj močnih nevihtnih celic, ki se bodo tvorile v večje konvektivne sisteme. Opozoriti velja predvsem na silovite vetrove, ki lahko dosežejo hitrost tudi do 80 km/h in več, kar lahko znova povzroči obširne vetrolome, ruva drevesa, odkriva strehe ter odnaša predmete. Ob prehodu neviht ni izključena niti toča. Najbolj bodo na udaru Gorenjska, Koroška, Štajerska, Notranjska in Goriška.