Sredi 19. stoletja je bil japonski dresnik, tudi dva metra visoka rastlina, ki ima bele grozdaste cvetove, razglašen za najbolj perspektivno okrasno rastlino. Zdaj pa je ne samo v Evropi, ampak tudi v Sloveniji zelo pogosta vrsta, ki prerašča brežine rek, potokov in robove cest. Je invazivna rastlina, ki se hitro razrašča in spreminja naš ekosistem, saj je tekmec domorodnim vrstam in odžira njihov življenjski prostor. Invazivne rastline pa so lahko, tako kot verjetno najbolj znana invazivka, kakor jim pogovorno pravimo, ambrozija, tudi nevarne, saj je pelod, ki ga raznaša veter, za ljudi v bližnji in daljni okolici izjemno alergen.

»Bitko z japonskim dresnikom smo izgubili,« pravi Sonja Rozman s kranjske enote Zavoda za varstvo narave, ki podobno meni tudi za zlato rozgo in oljno bučko ob Krki. »Morda lahko še preprečimo širitev oljne bučke na Gorenjskem,« upa sogovornica, ki se zaveda, da bi odstranjevanje teh invazivnih rastlin zahtevalo preveč časa, ljudi, denarja. Lahko jih le omejujemo. 

10 obrambnih nasvetov

- Preden na vrtu posadite novo okrasno rastlino, se pozanimajte, ali ni morda invazivna. Na vrt posadite domorodne rastline ali tujerodne, ki so neinvazivne in se ne širijo v naravo.
- Na vrtu ne gojite rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne. Namesto njih posadite podobne, ki ne ogrožajo narave.
- Če na vašem vrtu že uspevajo invazivne rastline, jih na primeren način odstranite. Če tega ne želite, porežite cvetove, da ne bodo nastala semena, saj jih lahko v naravo raznesejo živali.
- Posebej previdni bodite z okrasnimi rastlinami, ki jih prodajajo kot nezahtevne in hitro rastoče. To sta tudi lastnosti invazivnih rastlin!
- Ne sejte mešanic semen okrasnih rastlin, saj so v njih pogosto tudi invazivne vrste.
- Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu in ne v naravo.
- Bodite pozorni na morebitne škodljivce na novokupljenih rastlinah in v prsti iz cvetličnih lončkov.
- Opazujte svojo okolico. Če ugotovite, da se nekatere rastline širijo zunaj vrta, jih čim prej izpulite skupaj s koreninami.
- Okrasnih rastlin ne sadite zunaj vrta (npr. v gozd, na cestne robove).
- O ubežnicah z vrtov poučite tudi svoje prijatelje in sosede in jim ne dajajte semen invazivnih vrst.

Vir: www.tujerodne-vrste.info

Med invazivnimi vodijo okrasne rastline

Zato je pri drugih vrstah, ki predstavljajo nevarnost, da se bodo hitro in uspešno razširile, pomembna previdnost. »Če nam prijatelji ali sosedje ponujajo rastlino, ki hitro raste in je, kot pravimo, 'hvaležna', je to lahko invazivna rastlina,« pravi. Kdo ne pozna »papagajke«, bambusov, octovca, pa lovorikovca, ki je sicer odličen za živo mejo, a ga že videvamo v gozdu?

»Kar 80 odstotkov invazivnih rastlin je okras­nih,« opozarja sogovornica. Zato bi bilo priporočljivo, da pred sajenjem nove okrasne vrste na vrt na spletni strani invazivke.si preverimo, ali ni morda invazivna. Enako velja pri mešanicah semen ali rastlinah, ki jih kupimo v trgovini, kjer ne glede na nevarnosti, ki jo predstavljajo za naš ekosistem, prodajajo invazivne rastline in živali. Poleg tega nekateri s potovanj po tujih krajih prinašajo semena rastlin, ki so lahko pri nas invazivne.

»Rastline se lahko širijo s podzemnimi poganjki in semeni, ki jih lahko prenašajo tudi ptiči. Širijo se po vodi, kot na primer oljna bučka, ali pa se semena nalepijo na gume avtomobilov in tovornjakov in tako prispejo na novo, lahko tudi zelo oddaljeno območje,« pravi Sonja Rozman. To je tudi razlog, da je ob vodah in večjih prometnicah več invazivnih rastlin. Da pa »skočijo« v naravo, močno vpliva človek, pravi sogovornica: »Odlaganje ostankov z vrta v naravo je eno od glavnih žarišč, od koder se tujerodne vrste širijo.«

Še brez svojega seznama

Slovenija ima po oceni okoli 1000 tujerod­nih vrst, od tega je invazivnih približno sto: okoli 70 rastlinskih in okoli 40 živalskih vrst. »Na seznamu invazivk so vrste, ki so tempirane bombe in so bile pri nas že opažene,« pravi Sonja Rozman. Evropa ima uredbo, v kateri je navedenih 49 najbolj nevarnih tujerodnih invazivnih vrst (rastlin, živali), Slovenija pa svojega uradnega nacio­nalnega seznama še nima. Vendar problema ne gre podcenjevati.

Po vrstah in razširjenosti invazivnih vrst Slovenija ni v evropskem vrhu. Pri nas v preteklosti ni bilo tradicije umetnih mlak in ribnikov, od koder v zahodni Evropi izvirajo številne invazivne vodne rastline, tudi vodne ptice. Prav nič pa ne zaostajamo pri kopenskih rastlinah. Vendar se nevarnosti v zadnjih letih vedno bolj zavedamo, opaža Sonja Rozman: »Ljudje postajajo previdni.« 

Mobilna aplikacija
Kadar tujerodne rastline pobegnejo v naravo, jih je treba odkriti v zgodnjih fazah širjenja, ko še lahko preprečimo potencialno škodo. Zato so v projektu LIFE ARTEMIS razvili spletno in mobilno aplikacijo Invazivke (www.invazivke.si), prek katere lahko vsak sporoči najdbo tujerodnih vrst. Če katero od omenjenih rastlin opazite tudi vi, podatek skupaj s fotografijo čim prej vnesite v aplikacijo in tako pomagajte pri varovanju naše narave.

Če na svojem zemljišču odkrijemo invazivne tujerodne rastline, ki bi utegnile delati škodo, jih odstranimo oziroma preprečimo, da bi se močno namnožile. Pri njihovem odstranjevanju je ključno, da poznamo njihove osnovne biološke značilnosti. Vedeti moramo, ali je rastlina, ki jo želimo odstraniti, trajnica ali enoletnica in kako se razširja: s semeni ali z razraščanjem. »To je pomembno zato, da ne bi pri odstranjevanju nehote še sami raznašali naokoli delov rastlin, iz katerih se lahko razvije nova rastlina,« razloži sogovornica.

Najobičajnejši način je mehansko odstranjevanje s puljenjem, žaganjem, košnjo, pašo in zastiranjem s črno gradbeno folijo. Pri nekaterih rastlinah, kot je na primer orjaški dežen, je potrebna posebna pazljivost, saj si moramo z rokavicami in zaščitnimi očali zavarovati kožo in oči, ker rastlinski sok povzroči hude opekline, ob stiku z očmi pa lahko celo oslepitev. Drugi način odstran­jevanja invazivnih rastlin, s herbicidi, lahko uporabljajo le osebe s potrdili in dovoljenji, in sicer tako, ki ne škodijo ljudem in okolju. Ob vodah je uporaba herbicidov prepovedana.

»Pri obvladovanju tujerodnih invazivnih vrst je ključnega pomena preventiva,« pravi sogovornica, ki opozarja predvsem na vrste, ki so zdaj na pohodu in so s fotografijami predstavljene ob besedilu. Pri obvladovanju invazivnih vrst je najbolj pomemben prvi korak: »Preventivno delovanje in ozaveščanje«.

SEZNAM 10 rastlin, za katere ni splošno znano, da so invazivne, najdete TUKAJ.