Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Ne industrija in promet – vetrovi in riganje grozijo okolju

»Proizvodnja kilograma govedine sproži v ozračje toliko CO2, kolikor ga povzroči povprečni evropski avto z 250 kilometri vožnje,« je pred skoraj desetimi leti opozarjal dr. Radžendra Pačauri, takrat glavni strokovnjak za podnebje pri Združenih narodih. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da je metan, ki ga z vetrovi in riganjem izločajo govedo in drugi prežvekovalci, pravzaprav prava ekološka bomba.
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
M. W./STA
6. 10. 2017 | 12:56
22. 10. 2024 | 00:42
2:53

Nova študija je razkrila, da je ta toplogredni plin še bolj nevaren okolju, kot so predvidevali, in predstavlja dodaten izziv v boju proti globalnemu segrevanju. Revidirani izračuni proizvedenega metana na glavo goveda namreč kažejo, da so bile svetovne količine emisij metana, ki ga proizvaja živina, v letu 2011 za 11 odstotkov višje od ocen, ki temeljijo na podatkih Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC).

Raziskovalka z ameriškega ministrstva za kmetijstvo Julie Wolf, tudi glavna avtorica študije, objavljene v reviji Carbon Balance and Management, je pojasnila, da po svetu narašča število glav živine, kar se povezuje z večjim vnosom hrane in posledično večjimi emisijami metana. Opozorila je tudi, da predhodne ocene, ki so jih izračunali v IPCC (ta sicer deluje pod okriljem Združenih narodov), temeljijo na zastarelih podatkih.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je delež govedoreje v skupnih izpustih toplogrednih plinov pri nas precej manjši kot v svetu – vključno s posrednimi izpusti in izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili prispeva govedoreja v Sloveniji okrog šest odstotkov emisij toplogrednih plinov.

Po navedbah IPCC je metan leta 2015 predstavljal približno 16 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ogljikov dioksid, ki se v glavnem sprošča pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv, pa je odgovoren za več kot tri četrtine emisij, ki segrevajo planet.

Največ metana nastane pri fermentaciji krme v debelem črevesu goveda, kjer številni mikroorganizmi pretvarjajo različne sestavine krme v hlapne maščobne kisline, amonijak in mikrobno maso. Pri tem se razvije tudi precej metana, ki se z izriganimi plini izgublja v ozračje. Metan pa s svojimi dejavnostmi proizvaja tudi človek – v okolje ta plin brez barve in vonja uhaja med proizvodnjo in prevozom premoga, nafte in zlasti zemeljskega plina.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine