Nemirna tla: Potresi pri nas in v okolici

Potresi v Sloveniji

Zgornje Posočje, 1998

Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije se je zgodil 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Njegova magnituda je bila 5,7, žarišče pa med dolino Lepene in Krnskim gorovjem na globini okoli 8 kilometrov. Potres se je zgodil okoli 11. ure, ravno v času nedeljskega velikonočnega kosila, ko je bila večina ljudi nad žariščem, v območju doma.

Potres je povzročil ogromno gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem. Nastali so številni skalnati podori, ki so uničili planinske poti. Padajoče kamenje je poškodovalo ali uničilo spomenike iz I. svetovne vojne. Smrtnih žrtev ni bilo. 20 ur po glavnem potresu so državni seizmografi zabeležili več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000.

Bovec, 2004

12. julija 2004 se je ob 13. uri in 4 minute sprožil potres ob Ravenskem prelomu (Krn - Lepena), najbolj pa so ga občutili prebivalci na Bovškem. Potres z magnitudo 4,9 je povzročil ogromno gmotne škode, občutili pa smo ga povsod po Sloveniji, kot tudi v severni Italiji, Avstriji (vse do Dunaja), na Hrvaškem (Istra, Karlovec, Gorski kotar tudi v Zagrebu). V prvih dneh po glavnem potresu je sledilo še nekaj sto popotresnih sunkov, v začetku tudi po pet na minuto.

Gorjanci, 2015

V zadnjem desetletju je bil najmočnejši potres na naših tleh 1. novembra 2015 ob 8. uri in 52 minut v Gorjancih. Magnituda potresa je bila 4,2. Prebivalci so se potresa močno ustrašili, nastala pa je tudi gmotna škoda na nekaterih starejših stavbah. Stanovalci na Stojanskem Vrhu in Vinjem Vrhu so poročali, da je omare prestavilo za 10 centimetrov, s stene odtrgalo nosilec TV zaslona in dvignilo radiator z nosilcev. Manjše razpoke, odpadle kose ometa, zdrse in premike posameznih strešnikov pa je bilo opaziti celo na posameznih novejših potresno odporno grajenih objektih.

Potresi na Balkanu

Eni izmed najhujših potresov na Balkanu v zadnjih desetletjih so se zgodili v Atenah leta 1981 (magnituda 6,8), Bukarešti leta 1990 (magnituda 7,1), Solunu leta 1995 (magnituda 6,5), v Atenah leta 1999 (magnituda 6), Lefkadi leta 2015 (magnituda 6,5) in v Draču v Albaniji lani (magnituda 6,4). V potresu v Albaniji je pod ruševinami življenje izgubilo več kot 20 ljudi, najmanj 600 jih je bilo poškodovanih.

Hud potres v Italiji

Leta 2009 se je 6. aprila v L’Aquili sprožil potres z magnitudo 6,3. Silovita naravna katastrofa je terjala 309 smrtnih žrtev, več kot tisoč ljudi je bilo ranjenih. Brez domov je na širšem območju ostalo kar 65 tisoč ljudi. Gmotna škoda pa je presegla 10 milijard evrov. 

24. avgusta leta 2016 je potres z magnitudo 6,0 stresel osrednji del Italije. Umrlo je 298 ljudi, 3000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Največ žrtev je bilo v mestecu Amatrice, kjer je umrlo kar 230 ljudi. Škodo so ocenili na najmanj štiri milijarde evrov. Žarišče potresa je bilo le 150 kilometrov severno od potresa v L’Aquili.

Dva meseca po zadnjem rušilnem potresu leta 2016 je območje osrednje Italije znova prizadel niz močnih potresnih sunkov. Prvi je imel magnitudo 5,4, drugi 5,9 in tretji 4,6. Potresi so povzročili veliko gmotno škodo, več ljudi je bilo ranjenih.

Potres v Petrinjah, Hrvaška, 29. 12. 2020

Potres z magnitudo 6,4 z žariščem v Petrinjah na Hrvaškem smo 29. decembra 2020 čutili tudi v Sloveniji, o tresenju tal pa so poročali tudi v Bosni in Hercegovini, Češki, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski, Italiji, Črni gori, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Srbiji in Avstriji. Gmotna škoda na objektih v starem delu mesta Petrinje je ogromna, našteli so sedem smrtnih žrtev, več ljudi je poškodovanih.

Po potresu so seizmografi zabeležili že več popotresnih sunkov, nekatere močnejše smo občutili tudi v Sloveniji.

Več o tem, kako zavarovati sebe in dom med potresom, si preberite TUKAJ.