Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network skupaj z Univerzo York v Torontu na podlagi nacionalnih poročil o odtisu in biokapaciteti.
V zadnjih petih letih se je trend ekološkega dolga nekoliko izravnal, vendar je izziv natančno določiti, v kolikšni meri je to posledica gospodarske upočasnitve in kolikšen del je rezultat namernih prizadevanj za dekarbonizacijo. Kljub temu pa je povečanje zamika dneva ekološkega dolga še vedno prepočasno in premalo ambiciozno glede na izzive, s katerimi se soočamo, so ob svetovnem dnevu skupaj s slovenskim Inštitutom za zdravje in okolje opozorili v organizaciji.
"Da bi namreč dosegli cilj Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) Združenih narodov o zmanjšanju emisij ogljika za 43 odstotkov po vsem svetu do leta 2030 v primerjavi z letom 2010, bi bilo treba dan ekološkega dolga v naslednjih sedmih letih vsako leto zamakniti za 19 dni. To zahteva odločne ukrepe in sodelovanje na globalni ravni, s katerimi bi omejili svoj negativen vpliv na okolje ter ustvarili bolj trajnostno prihodnost za naslednje generacije," so poudarili.
Slovenija prva država EU, ki je znižanje ekološkega odtisa vključila v nacionalno strategijo razvoja države do leta 2030
Dan ekološkega dolga za Slovenijo je letos tako kot lani nastopil 18. aprila.
Letošnji dan ekološkega dolga je bil na globalni ravni obeležen s torkovim posebnim dogodkom v sodelovanju s Slovenijo oz. slovenskim ministrstvom za okolje, podnebje in energijo. Slovenija je namreč prva država EU, ki je znižanje ekološkega odtisa za 20 odstotkov vključila v nacionalno strategijo razvoja države do leta 2030. Po besedah direktorja Inštituta za zdravje in okolje Tomaža Gorenca s tem tematika stopa v politično ospredje, kar pa pomeni tudi možnost za ukrepanje in tudi odgovornost za sprejemanje smiselnih ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev iz strategije razvoja Slovenije do leta 2030.
Dan ekološkega dolga za Slovenijo je letos tako kot lani nastopil 18. aprila. Po podatkih Global Footprint Networka ekološki odtis državljana Slovenije znaša 5,37 t. i. globalnega hektarja (gha), Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.
!!galerija!!
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na torkovem dogodku poudaril, da dan ekološkega dolga prikazuje netrajnostno pot našega razvoja, "vendar pa to ni razlog za obup, temveč poziv k ukrepanju".
Če bi vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.
"Struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ, okoli 60 odstotkov, ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu, zlasti osebni prevoz in poraba energentov v bivališčih, velik je tudi ogljični odtis storitev," je dejal in ob tem spomnil na več zastavljenih ukrepov vlade na področju naslavljanja podnebnih sprememb v zadnjem letu, pri čemer je omenil tudi pripravo podnebnega zakona in posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Grozi nam vedno hitrejši ekološki in podnebni propad Zemlje
Da je današnji dan še en opomnik, kako preveč izkoriščamo naravne vire, kar vodi v vedno hitrejši ekološki in podnebni propad Zemlje, so opozorili tudi v Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF). "To ni le neodgovorno, ampak je izjemno nevarno in zahteva takojšnje ukrepanje. Svetovni voditelji se morajo zanesti tudi na svojo politično moč, da bodo trenutno okoljsko situacijo obravnavali kot nujno in utrli pot trajnostni prihodnosti," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je prava pot pravkar sprejeti zakon o obnovi narave. "Zdaj čakamo, da bo dokončan in da bo njegova uporaba postala obvezna. Vsi smo dolžni upoštevati, kako pomembno je varstvo narave in podpreti tiste, ki jim je uveljavitev tega zakona brezalternativna prioriteta," so navedli.
Med rešitvami za zmanjšanje ekološkega prekoračitve in spodbujanje biološke obnove, kar bi lahko bistveno premaknilo dan ekološkega dolga, pa so izpostavili, da bi globalno povečanje nizkoogljičnih virov električne energije s sedanjih 39 odstotkov na 75 odstotkov dan premaknilo za 26 dni, 50-odstotno zmanjšanje zavržene hrane bi pridobilo 13 dni, z načrtovanim sajenjem dreves pa še dodatnega 2,1 dneva.
