Avtorji raziskave so hoteli ugotoviti ali znanje o globalnem segrevanju, nevarnosti plastike v oceanih ali vplivu pridelave mesnih izdelkov na okolje, sproža bolj etično vedenje. Preučevanje življenjskih navad okoljskih znanstvenikov je razkrilo, da jih je večina rednih potnikov z letali (v povprečju opravijo devet letov na leto), da petkrat na teden jedo meso ali ribe in da le redko kupijo ogljične izravnave za svoje ogljične odtise.

Raziskava je razkrila, da so celo manj »zeleni« kot zdravniki in imajo doma več psov in mačk. Ti po zadnjih raziskavah predstavljajo kar precejšno obremenitev za okolje. Da bi nahranili srednje velikega psa, potrebujete za dva hektarja mesa, medtem ko je ogljični odtis mačke primerljiv z Volkswagnovim Golfom, poroča britanski časopis The Telegraph.

Vsi štirje avtorji raziskave – vsi okoljski znanstveniki – so potrdili, da so pred oddajo članka opravili 31 letov v letu 2016 in imeli dvakrat na teden meso za večerjo. »Vsi okoljski znanstveniki in aktivisti morajo narediti veliko več, da bodo ostalim zgled,« je priznal avtor raziskave dr. Andrew Balmford, profesor okoljske znanosti na Cambridgu. »Najprej bi morali spremeniti načine komunikacije, pri čemer mednarodni leti ne bi smeli biti več pomembni pri napredku znanosti. Za večino prav letenje prispeva največ k našemu ogljičnemu odtisu. Čeprav je težko sprejeti, moramo začeti razumevati, da samo boljše izobraževanje ni zdravilo, ki ga iščemo,« je še dodal.

V raziskavo so bili zajeti ogljični odtisi 300 okoljskih znanstvenikov, 207 ekonomistov in 227 zdravnikov z univerze v Camebridgu in univerze v Vermotu, v Združenih državah Amerike. Čeprav so okoljski znanstveniki pojedli manj mesa kot njihovi kolegi ekonomisti in zdravniki, je bil njihov povprečni ogljični odtis le za 16 odstotkov manjši od ekonomistov in za sedem odstotkov manjši od zdravnikov. Raziskava je tako razkrila šibko povezavo med znanjem o okolju in »zelenem« vedenju. Rezultati namigujejo, da bi se pozornost morala usmeriti k enostavnim »zelenim« odločitvam, kot je na primer cenejši javni prevoz, kot pa k izobraževanju ljudi o škodljivem vplivu plastike na okolje.