Prve OI na izključno umetnem snegu

Okolju neprijazna skrivnost zimskih športov je, da veliko tekmovanj poteka na umetnem snegu. Letošnje olimpijske igre pa so prve v celotni zgodovini iger, ki potekajo na stoodstotno umetnem snegu. Takšen je bil plan že od trenutka, ko je bil Peking izbran za prizorišče iger. Kljub zimskim temperaturam namreč na tem območju ne zapade dovolj naravnega snega, da bi lahko zagotovili izvedbo tekmovanj. Za njegovo izdelavo so uporabili 100 naprav za izdelovanje umetnega snega in 300 snežnih topov ter tako zagotovili več kot 1,2 milijona kubičnih metrov snega. 

Za izdelavo snega v času iger naj bi porabili kar neverjetnih 2,5 milijarde litrov vode.

Na tem mestu pa z ušesi zastrižejo okoljevarstveniki. Ne samo, da izdelava umetnega snega ni najbolj okoljsko naravnana, če upoštevamo vse izpuste in porabljeno energijo, celo več: Peking in okoliški hribi niso imeli niti zadostnih količin vode za izdelavo takšne količine snega, poroča spletni The New York Times. Pristojni so sicer ves čas zatrjevali, da izdelava snega za potrebe iger ne bo obremenjevala lokalnih vodnih zalog, ki že tako težko dohajajo potrebe mesta, a dejstvo je, da so v zadnjih desetletjih skorajda povsem izčrpali podtalnico, padavin pa je premalo, zato so zaloge vode premajhne celo za bolj osnovne potrebe, kot je izdelava snega. Samo za to, da so lahko namestili črpalke in postavili napeljavo za izdelavo snega, so porabili skoraj 60 milijonov dolarjev, nato pa so morali zagotoviti še približno milijon kubičnih metrov vode, kar zadošča za napolnitev 400 olimpijskih bazenov, ki so jo črpali iz več deset kilometrov oddaljenih rezervoarjev in črpalnih postaj, ki so jih zgradili samo zaradi olimpijskih iger. In to je zadostovalo le za začetek iger ... Za izdelavo snega v času iger naj bi po izračunih hidrologinje Carmen de Jong z univerze v Strasbourgu porabili kar neverjetnih 2,5 milijarde litrov vode, zato je igre že ocenila za najbolj netrajnostne vseh časov. Kitajske oblasti potratnost projekta opravičujejo z zagotovili, da bodo skušale omejiti vpliv zasneževanja, predvsem s tem, da bodo narejeni sneg (tudi, ko se bo stopil) lahko ponovno uporabile.

Najbolj netrajnostne igre vseh časov

Čeprav so prireditelji najavljali izvedbo zelenih iger, so bile po mnenju okoljevarstvenikov to le prazne obljube. Vsak, ki le malo pozna značilnosti prizorišča letošnjih iger, ve, da prej omenjeno veliko pomanjkanje vode ni edini problem. Strokovnjaki so denimo ocenili, da bo za izvedbo tekmovanj treba izdelati tri do štirikrat več snega, kot bi ga denimo potrebovali na tradicionalnih smučarskih prizoriščih v Alpah. Eden od razlogov je pomanjkanje naravne podlage, drugi pa veter, ki takoj po proizvodnji dobršen del snega odnese.

Za izvedbo tekmovanj naj bi potrebovali kar tri do štirikrat več snega, kot denimo na tradicionalnih smučarskih prizoriščih v Alpah.

Dvome strokovnjakov vzbujajo tudi izjave o izdelavi zadostnih količin ekološko proizvedene električne energije za izdelavo snega, ki naj bi jo pridobivali izključno iz obnovljivih virov, kot sta veter in sonce.

Ekološki problem pa predstavljajo tudi prizorišča v Yanqingu, ki so pred igrami delno sodila v območje varovane narave. Za potrebe iger pa je prišlo do množične sečnje gozdov, uničen je bil tudi del tal in vegetacije. Tovrstnih problemov seveda ni moč prikriti in zanemariti, zato so organizatorji iger napovedali, da bodo za naravno ravnovesje poskrbeli s pogozdovanjem.

Zimske OI v prihodnje ogrožene zaradi klimatskih sprememb

V bran prirediteljem iger pa je podatek, da ni zimske športne prireditve na snegu, ki bi jo bilo mogoče moč označiti za trajnostno. Potrebna je energija za umetno zasneževanje, potrebni so posegi v okolje, sečnja gozdov in gradnja prog. To je vedno tudi poseg v naravo.

Tudi v prihodnje se zimskim olimpijskim igram ne obeta nič dobrega. Kot ugotavlja pred kratkim objavljena študija britanske univerze Loughborough, bo v le še malo krajev, kjer bo moč prirediti poštene in varne igre. Zaradi klimatskih sprememb se namreč zmanjšuje možno število prizorišč, kjer bi sploh še lahko izvedli tovrstna tekmovanja. Če ne bo sprememb, bi med vsemi prireditelji, ki so od prve izvedbe leta 1924 v Chamonixu gostili zimske igre, leta 2080 zanesljivo igre lahko gostil le še japonski Sapporo.

Namesto Slovenske hiše v Pekingu del Triglavskega ledenika

Svoj delček k trajnostnemu vidiku olimpijskih iger pa je z okoljevarstvenim projektom prispevala tudi Slovenija. Za razliko od prejšnjih prireditev, na olimpijskem prizorišču zaradi koronavirusa ni t. i. Slovenske hiše, ki je skrbela za promocijo države na igrah, smo pa v Peking poslali delček Triglavskega ledenika. Olimpijski komite Slovenije (OKS) je s to gesto želel prispevati k ozaveščanju o problematiki izginjanja alpskih ledenikov in posledicah globalnega segrevanja ozračja za življenje in zimske športe. Vzorec ledenika je na prizorišče prispel še pred začetkom iger, tam pa naj bi s svojim taljenjem opozarjal na posledice globalnega segrevanja ozračja in se nazadnje spremenil v ledeniško vodo, ki jo bodo organizatorji projekta po koncu iger pripeljali nazaj v domovino in jo razstavili v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.