Kot so v poročilu, ki ga je povzela nemška tiskovna agencija dpa, zapisali pri Združenih narodih (ZN), je gensko spreminjanje danes razvito bolj kot kadarkoli, v prihodnosti pa je na tem področju pričakovati še dodaten velik napredek. "Čeprav so znanstvena dognanja na tem področju prinesla veliko pozitivnih učinkov, pa je treba z močjo spreminjanja celotnih vrst ravnati zelo previdno," so opozorili.

Resno grožnjo naravnemu ravnovesju po mnenju organizacije predstavlja tudi vse večje poseganje v življenjski prostor živali, med drugim zaradi širitve naselij in gradnje cestne infrastrukture. Živali imajo tako vse manj prostora za gibanje, iskanje hrane in razmnoževanje.

Taljenje permafrosta, trajno zamrznjenih tal, je problematično predvsem zaradi tega, ker so površine s takšno podlago običajno močvirnate. Na severu Rusije in Kanade so denimo območja trajno zamrznjenih močvirnatih tal, za katera je značilno, da se v toplem delu leta odtali le tanek zgornji sloj. Zaradi višjih temperatur ozračja se tali vse debelejši sloj tal, pri tem pa se sprošča plin metan, ki je prej bil vezan v zmrznjenih tleh. Toplogredni učinek metana je do dvajsetkrat močnejši od učinka enake količine ogljikovega dioksida.

Kot so med drugim še opozorili v ZN, se je treba na podnebne spremembe in z njimi povezane procese pravilno odzvati, "da ne bi naredili več škode kot koristi". Ob tem so pozvali k upoštevanju znanstvenih dognanj in usklajenim ukrepom na čim širši ravni.