Razstava Na vroči strani Alp, ki so jo pripravili pri Umanoteri v okviru projekta CARE4CLIMATE, prikazuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Namen razstave, ko so zapisali pri Umanoteri, je prikazati, da podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a da hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo. 

Tako lahko na razstavi preberemo, da se Slovenija zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. »Če izpustov ne bomo znatno zmanjšali, bo do konca stoletja povprečna temperatura pri nas lahko kar do 5 stopinj Celzij višja kot danes.«

Posledice takšne otoplitve, kot še zapišejo, bodo hude: pogostejši in daljši vročinski valovi, izrazitejše suše, pogostejše ujme in poplave. »Takšne spremembe prinašajo spremenjene razmere za pridelavo hrane, izumrtje živalskih vrst in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih bolezni in veliko gospodarsko škodo. Njihove zametke lahko opazujemo že danes.«

Poletja so se po podatkih z razstave v zadnjih desetletjih najbolj ogrela od vseh letnih časov. Letno število vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija se je v nižinskih delih Slovenije v tem času povečalo za tri dni na desetletje. V Ljubljani se je povprečna poletna temperatura zraka začela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Tropske noči, ko se temperatura niti ponoči ne spusti pod 20 stopinj Celzija, so bile nekoč redke, v zadnjih letih pa beležijo vsaj eno na leto. Vročina vpliva na kakovost zraka ter povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost ljudi.

Razstavo so pripravili kot opozorilo, da so podnebne spremembe resna grožnja življenju, kot ga poznamo danes. Zasnovana je na podlagi publikacij Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1962-2011: Značilnosti podnebja v Sloveniji in Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, ki so ju pripravili strokovnjaki ARSO.