Do spremembe, ki jo je prinesel tretji sveženj  Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije (PKP3) maja 2020, je bilo namreč treba za rastlinjak, večji od 150 m², pridobiti gradbeno dovoljenje s projektom, ki je zahteval obsežno dokumentacijo z dolgotrajnimi postopki pridobivanja različnih soglasij in dovoljenj. Po novi ureditvi pa do 1 ha veliki rastlinjaki, izdelani in na kmetijskem zemljišču postavljeni kot industrijski izdelek, veljajo za enostavne objekte. 

Hitreje tudi do namakalnega sistema

Za te po Gradbenem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje (GD), pogoj je le upoštevanje rabe zemljišča za namene, opredeljene v občinskih prostorskih načrtih. Tam, kjer na zemljišču že stoji rastlinjak, lahko investitor pod enakimi pogoji (brez GD) postavi rastlinjake do površine 3 ha. Poenostavitev je najprej veljala do konca lanskega leta, konec oktobra pa jo je zakonodajalec podaljšal do 31. decembra 2021.

Podaljšane so tudi maja sprejete spremembe, ki upravnim organom nalagajo prednostno odločanje o vodnih dovoljenjih, potrebnih za ureditev namakanja  in izrabe geotermalne energije za ogrevanje teh rastlinjakov.

S prekategorizacijo rastlinjakov v enostavne objekte, kot jih razume Gradbeni zakon, investitorji namreč pridobijo dragocen čas, znatno se zmanjša tudi končna cena rastlinjaka.

Ker so določila v zakonu (PKP3), ki so olajšala postavljanje rastlinjakov, laiku nerazumljiva, saj ga vodijo v labirint drugih zakonov, ki urejajo to področje, smo se za pojasnila obrnili na Marka Černeta, specialista za namakalne sisteme na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj.

Rastlinjak prefabrikat

Določilo, da novi pogoji veljajo le za prefabrikate oz. industrijsko izdelane rastlinjake, po njegovih besedah ni problem, saj sodi večina rastlinjakov, ki se postavljajo v Sloveniji, v to kategorijo. So konstrukcijsko manj zahtevni, dobavitelj pripelje na teren vnaprej izdelano ogrodje in folijo in izdela točkovne temelje za končnike rastlinjaka. Certificiran objekt je nared v nekaj dneh. V nasprotju s tem pa npr. visoki premični, s folijo pokriti tuneli niso rastlinjaki, ker niso temeljeni, in jih določila Gradbenega zakona sploh ne zadevajo.

Omenjena zakonodajna sprememba sicer velja za kmetijska zemljišča slabše kvalitete (»boniteta, nižja od 35«), vendar v praksi tudi to ni omejevalni dejavnik, pravi Černe, saj prostorski načrti večine občin na vseh kmetijskih zemljiščih dovoljujejo rastlinjake in naprave za namakanje ter melioracijo.

Za zdaj brez komunalnega prispevka

»Po prejšnjih predpisih za postavitev rastlinjakov, ki so veljali od 1. junija 2018 do sprejetja PKP3, je bilo treba za rastlinjake, večje od 150 m², pridobiti GD na podlagi izdelane dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), skupaj z vsemi potrebnimi soglasji, mnenji in poravnanimi prispevki. Naročiti je bilo treba npr. presojo vplivov na okolje, na naravno in kulturno dediščino in infrastrukturo, nekatere občine so zahtevale plačilo komunalnega prispevka, celo odškodnine za uzurpacijo kmetijskega (tudi investitorjevega lastnega) zemljišča … Občine so imele sicer možnost, da so komunalni prispevek za rastlinjake znižale ali investitorja v celoti oprostile plačila tega prispevka, v praksi pa je bila pot do rastlinjaka različno zavita in draga. Vse te obveznosti so po spremembi v intervencijskem zakonu, ki veljajo do konca letošnjega leta, odpadle,« pojasnjuje Marko Černe.