Drevesa morajo za svojo presnovo s fotosintezo proizvajati sladkorje, za kar pa morajo skozi majhne reže na listih vsrkavati ogljikov dioksid. Pri tem procesu pa izhlapijo ogromne količine vode, pri odrasli bukvi denimo do 400 litrov na dan. To morajo nadomestiti z vodo iz zemlje, ki do listov potuje po deblu. Za prenos vode je potreben nizek tlak v listih, ki pa je ravno posledica pomanjkanja vode v njih, piše na spletni strani univerze v Baslu, kjer so izvedli študijo.

Ko se zemlja izsuši, tlak v drevesu še dodatno pade. Če se preveč zniža, lahko to poškoduje poti, po katerih voda potuje do listov. Voda tako ne more priti do cilja, zaradi česar se drevo začne sušiti. To lahko preprečijo, tako da zaprejo reže na listih, s čimer izgubljajo manj vode, izognejo pa se tudi izjemno nizkemu tlaku.

Z zapiranjem rež pa se po drugi strani zmanjša intenzivnost fotosinteze. Če reže dolgo ostanejo zaprte, drevo ne more več proizvajati sladkorjev, zaradi česar v skrajnem primeru tvega tudi stradanje. Tako je doslej veljalo splošno mnenje, da se drevo v primeru ekstremne suše začne sušiti ali pa stradati. Vendar pa o tem fenomenu doslej niso imeli zanesljivih podatkov.

Raziskovalci z univerze v Baslu pa so zdaj ugotovili, da so najpomembnejše evropske domače drevesne vrste presenetljivo dobro pripravljene na ekstremno sušo. V tri leta trajajoči študiji, ki zajema tudi leto 2015 z izjemno vročim in suhim poletjem, so ugotovili, da drevesa zaprejo reže in s tem preprečijo sušenje. Niso pa našli dokazov, da bi drevesa izgubila zaloge sladkorjev, če so reže dolgo zaprte.

To jim uspe, tako da učinkovito zapirajo reže in ustrezno shranjujejo sladkorje. Pred izsušitvijo se zavarujejo tudi tako, da začnejo prej odpadati njihovi listi. "To je nadzorovan proces, ki zaenkrat še ni zaskrbljujoč," je povedal vodja študije Ansgar Kahmen.

Kljub temu znanstveniki opozarjajo, da to še ne pomeni, da bi lahko ti mehanizmi drevesom omogočili, da bi preživela tudi stalno povečevanje števila vročih in sušnih obdobij. Med drugim bi lahko zaradi tega oslabela in bila bolj dovzetna za napade insektov, so še zapisali na spletni strani baselske univerze.