Ob obali Jadranskega morja živi približno štiri milijone ljudi, v turistični sezoni pa se njihovo število poveča skoraj šestkrat, so opozorili v študiji o izzivih plastičnih odpadkov v Jadranu. Podatki so bili prvič objavljeni aprila lani v posebni izdaji hrvaškega časopisa Pomorski zbornik, ki ga pripravlja reška univerza. Kot so dodali, je posebna težava Jadranskega morja, da gre za majhno, plitvo in polzaprto morje.
PREBERITE ŠE: Sredozemskemu morju grozi, da postane morje plastike
Med 70 in 80 odstotkov odpadkov pride v morje s kopnega, ostalo onesnaženje prispevajo pomorski promet, turistične dejavnosti, navtični turizem, ribištvo in naftne platforme, je za portal izjavil višji znanstveni sodelavec splitskega instituta za oceanografijo in ribištvo Pero Tutman.
Dodal je, da je tudi Sredozemsko morje eno najbolj onesnaženih morij, ker gre za polzaprti bazen, h kateremu gravitira vrsta držav z različnimi civilizacijskimi navadami s treh celin. "Žal raven ekološke zavesti in ravnanja ni povsod na najvišji ravni," je dejal Tutman.
Povedal je še, da plastika predstavlja med 60 in 80 odstotkov odpadkov v evropskih morjih, a je težko oceniti, kolikšen je delež plastike v odpadkih v Jadranskem morju. Izpostavil je, da zajeten delež plastični odpadkov v hrvaškem Jadranu predstavljajo vatirane palčke za ušesa, kar kaže ne samo na slabe čistilne kanalizacijske naprave, ampak tudi na pomanjkanje ekološke kulture prebivalcev, ki paličke mečejo v kanalizacijo in ne v zabojnike za plastiko.
PREBERITE ŠE: Ko zapuščaš plažo, s sabo vzemi tri kose smeti