Z dieto do manjšega ogljičnega odtisa

Znanstveniki so ugotovili, da proizvodnja hrane (poljedelstvo, živinoreja, ribolov in transport hrane) predstavlja od 20 do 30 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov na Zemlji. 33 odstotkov površin, ki jih ne prekriva led, ljudje uporabljamo za pridelavo hrane, poroča LA Times.

Če bi prebivalci držav z visokim BPD-jem, kot so Združene države Amerike, Nemčija in Japonska, upoštevali posebna navodila glede prehrane, bi lahko zmanjšali emisije toplogrednih plinov za od 13 do 25 odstotkov, je navedeno v raziskavi, objavljeni v reviji PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, op. p.). S posebno dieto bi za 17 odstotkov zmanjšali tudi obseg površin, ki jih trenutno uporabljamo za pridelavo hrane.

»Zdrava prehrana v razvitih državah bi pomenila tudi manjši vpliv na okolje,« je pojasnil prvopodpisani pod raziskavo Paul Behrens, okoljski znanstvenik na univerzi v Leidenu na Nizozemskem. Behrens si je pri raziskavi pomagal z bazo Exiobase, s katero je lahko spremljal ne le okoljske stroške gojenja različnih vrst hrane, temveč tudi stroške uporabljene mehanizacije in transporta. Baza upošteva tudi dejstvo, da v nekaterih državah porabijo manj energije za proizvodnjo enake hrane - na primer paradižniki, za katere v Angliji porabijo več energije za gojenje kot v Španiji.

Behrans je nato zbral podatke prehranskih navad v 39 državah kot tudi priporočila vladnih institucij glede količine zaužitih kalorij. Te podatke je vnesel v Exiobase in primerjal rezultate. Vpliv na okolje je razdelil v tri skupine: emisije toplogrednih plinov, uporabe zemljišč in evtrofikacija (dodajanje hranljivih snovi v vodo, ki se ponavadi zgodi pri prehajanju gnojil v kanalizacijo ali vodo). Ugotovil je, da bi bogatejše države zmanjšale svoj vpliv na okolje, če bi prebivalci upoštevali napotke glede prehrane, ki so jih določile vladne institucije, saj v večini pozivajo k manjši količini zaužitega mesa. »Najslabša vrsta prehrane je meso, saj pridelava tega zahteva največ energije in ima največji vpliv na okolje,« je pojasnil. Bolj revne države, kot sta Indija in Indonezija, bi z drugačno prehrano povečali vpliv na okolje, saj prebivalci v povprečju zaužijejo manj kalorij na dan, kot jih priporočajo vlade smernice. V splošnem pa bi se vpliv na okolje zmanjšal.

Le peščica držav, med drugim Velika Britanija, Švica in Kitajska, je priznala, da bi z upoštevanjem smernic glede prehrane poskrbeli tudi za bolj zdrav planet, vendar njihova sporočila pogostokrat naletijo na gluha ušesa. »Priporočila glede zdrave prehrane so odlično izhodišče za pogovore o zdravju prebivalcev in okolja. Dejstvo je, da obe skupini lahko zmagata,« je še dodal Behrens.