Z enim povratnim čezoceanskim letom posameznik "izkoristi" količino izpustov toplogrednih plinov, ki mu "pripadajo" za celo leto. Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje osebnega ogljičnega odtisa pa je poleg življenja brez avtomobila tudi uživanje hrane rastlinskega izvora, opozarja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Nevladna organizacija je v okviru projekta Klima za podnebje pripravila letak, ki svetuje, kaj lahko vsak posameznik stori za blaženje podnebnih sprememb. Ta opisuje poglavitne značilnosti podnebju prijaznega življenjskega sloga in najučinkovitejše osebne možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

"Izpostavljena so tri področja: okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; hrana rastlinskega izvora, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane in varčevanje z energijo - zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo," so v sporočilu za javnost povedali v Umanoteri.

Ogljični odtis letalskih prevozov je odvisen od razdalje: s povratnim letom Ljubljana - New York - Ljubljana povzročimo 1,9 tone izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida. Če letimo na Novo Zelandijo, jih povzročimo več kot pet ton.

Tudi poleti po Evropi niso nedolžni, poudarjajo strokovnjaki. "Skok" v London nanese 0,41 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida, v Bruselj ali Pariz 0,3 tone, v Frankfurt 0,2 in v Beograd 0,16 tone ekvivalenta. "Izogibanje letalskim prevozom je pomembna osebna strategija za blaženje podnebnih sprememb, ker na tem področju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov sploh še ni na vidiku in bo letalstvo verjetno zadnji od vseh načinov prevoza, za katerega bodo uveljavljeni nizkoogljični standardi," poudarjajo ob tem.

Podobno je ključna osebna izbira tudi opustitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov. "Živinoreja povzroča tako velik delež izpustov toplogrednih plinov, da globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 stopinje Celzija brez sprememb v načinu prehranjevanja," navajajo v Umanoteri.

Življenje brez avtomobila pa je osebna izbira, ki poleg prihrankov izpustov zaradi neporabljenega goriva spodbuja tudi sistemske spremembe, kot so zmanjševanje potrebe po gradnji novih cest in parkirišč ter spodbujanje bolj zgoščene poselitve, ki prinašajo dodatne prihranke izpustov. Zato je veliko pomembnejša od prehoda na energetsko učinkovitejša vozila, katerih posledice so lahko še večje potrebe po infrastrukturi in še več razpršene poselitve.

Poleg ukrepov, s katerimi neposredno zmanjšujemo porabo energentov, lahko kot posamezniki k blaženju podnebnih sprememb pomembno prispevamo tudi z nepotrošniškim življenjskim slogom. Gre za uživanje življenja na način, ki ne povzroča čezmernih izpustov toplogrednih plinov. "Vzdržen življenjski slog z osredotočanjem na preproste življenjske užitke ne le varuje življenju prijazno podnebje na planetu, ampak tudi prinaša prihranke, koristi zdravju in zagotavlja več namena, pripadnosti in sreče kot nakupovanje in trošenje," so prepričani v Umanoteri.

Pariški sporazum, ki so ga države sveta sprejele leta 2015, predvideva omejitev dviga povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo do konca stoletja. Poziva pa celo k omejitvi na 1,5 stopinje, kar se z novimi izračuni vse bolj kaže kot nujno potrebno za ohranitev planeta, kot ga poznamo.

"Da bi se držali zavez iz Pariškega sporazuma ... so poleg sistemskih sprememb, ki so v pristojnosti vlade, potrebne tudi spremembe ravnanja vsakega posameznika," izpostavljajo v Umanoteri.