Evropejec porabi 4256 litrov vode na dan

Mednarodne konference z naslovom Voda – človekova pravica, odgovornost in priložnost, ki je včeraj potekala pod pokroviteljstvom Coca-Cola katedre za trajnostni razvoj s sedežem na IEDC – Poslovna šola Bled, se je udeležilo 140 gostov, med njimi tudi več dijakov Gimnazije Jesenice, saj je pomembno, da se predvsem mladi zavedajo pomena vode in trajnostnega razvoja. Po besedah dekanje in direktorice Danice Purg, je poslanstvo omenjene šole izobraževati najobetavnejše managerje, »pri čemer se osredotočamo na družbeno odgovorno in ustvarjalno vodenje. Coca-Cola katedra za trajnostni razvoj na Poslovni šoli Bled deluje od leta 2010. To je bila prva katedra, ki jo je družba Coca-Cola financirala v Srednji in Vzhodni Evropi, in tretja na svetu, kar je veliko priznanje našemu delu in viziji.«

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je poudarila, da imajo z vodo problem tudi zelo bogate, razvite države, denimo ZDA, Rusija, Kitajska: »V EU vsak posameznik porabi 4256 litrov vode. Za eno skodelice kave porabimo 140 litrov vode, za en hamburger 2400 litrov, za pollitrsko stekleničko Coca-Cole pa 36 litrov vode, pri čemer je največji porabnik sladkor v pijači (27,6 litra).« Temna plat globalizacije kaže da »voda, ki jo porabimo v Evropi, ni evropska, temveč iz držav, ki imajo z vodo probleme. Podnebne spremembe niso pravične – v prihodnosti bodo imele države, ki imajo že danes težave z vodo, še večje težave. »Grabež za vodo, ko si močni, dobičkonosno naravnani igralci lastijo vodo, je globalni fenomen. Primer je nedavna prodaja pivovarne v Sloveniji. Grabeži so Kitajska, ZDA. Za vodo se bomo morali boriti! Voda je vredna naše strasti, spoštovanja, truda,« je Kajfež Bogatajeva položila na srce 140 udeležencem konference.

Dr. Vasilka Sancin z Univerze v Ljubljani je poudarila, da je voda človekova pravica, aktivist Tomo Križnar, ki že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Sahelu, pasu savan med Saharo in deževnimi pragozdovi v osrčju Afrike, spremlja klimatske sprememb in lokalne vojne za vodo, pa je dejal: »Milijoni žejnih prečkajo Saharo in so na poti v Evropo. To so podnebni begunci, ekonomski begunci, vojni begunci. Upravljanje naše percepcije (Sudan je v medijih redko omenjen) je nevarno, vojne namreč že potekajo, kar 50 milijonov ljudi ne more več preživeti. Afričanom bi morali podati roko, žal pa politiki še vedno uporabljajo kolonialistično politiko.«

Odgovorno upravljanje voda s strani javnega sektorja je predstavil dr. Guido Schmidt, strokovnjak za upravljanje voda pri Fresh Thoughts Consulting in svetovalec  Evropske komisije pri projektu evropskih voda (EIP/European Innovation Project/Water). »Upravljanje tega dragocenega vira delimo na tri segmente: voda za življenje (pitna voda), voda za ekonomijo in voda za družbo in ekosistem. Kar 48 odstotkov rek v EU je izpostavljenih hidromorfološkim pritiskom, ki imajo izrazito negativne posledice za vodni ekosistem,« je dejal Schmidt in dodal, da je upravljanje voda zahtevno, saj pogosto primanjkuje dvosmernega pogovora, hkrati pa je preveč medsebojnega obsojanja med posameznimi deležniki.

Milica Stefanović, vodja Donavskega trajnostnega projekta pri družbi Coca-Cola za Srednjo in Vzhodno Evropo, je poudarila, da je za delovanje v lokalnih okoljih nujna družbena licenca: »Coca-Cola deluje na 200 svetovnih trgih, je največja proizvajalka osvežilnih pijač in posledično velika porabnica sladkorja in vode, kar nam nalaga tudi veliko odgovornost.« Coca-Cola je v partnerstvu s Svetovnim skladom za naravo ((WWF – World Wide Fund) s 4,4 milijone dolarji podprla sedemletni Donavski projekt, ki poteka v šestih državah Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Romunija. Glavni cilj projekta je izboljšanje trajnostnega upravljanja in ponovna vzpostavitev naravnega okolja, zlasti v močvirnatih tleh, na področju druge najdaljše evropske reke, Donave. 

Konferenca, ki je potekala v okviru Bled Film Festivala, se je nadaljevala z okroglo mizo o podnebnih spremembah, organizirano v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za zunanje zadeve in francoskim veleposlaništvom. Vodila jo je Lučka Kajfež Bogataj, sodelovali pa so še francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj, predstavnik Slovenije na IPCC Andrej Kranjc in Nina Štros z Greenpeace Slovenija.