Od stranišča do vtičnice: dunajska čistilna naprava bo postala samooskrbna

Čistilne naprave so največji lokalni porabniki energije. Dunajska glavna čistilna naprava potrebuje za čiščenje vseh odplak en odstotek celotne porabe elektrike na Dunaju. Zato so se odločili, da bodo skupaj s Tehnično univerzo Dunaj razvili inovativen način pridobivanja energije iz odplak. Leta 2015 so začeli s postopno gradnjo infrastrukture, ne da bi posegali v obratovanje čistilne naprave. Do leta 2020 bo zaključena gradnja ekološke elektrarne, ki bo iz obdelanega blata proizvajala električno in toplotno energijo. Na ta način bo postala energetsko samooskrbna, višek energije pa bo oddajala v javno omrežje.

Gradnja šestih 30-metrskih gnilišč, v katerih bo nastajal bioplin, bo stala 250 milijonov evrov. Čistilna naprava bo iz odplak, ki so jih doslej morali odstranjevati, proizvajala 78 gigavatnih ur elektrike in 82 gigavatnih ur toplote, kar presega lastne potrebe. Na ta način se bo količina izpustov ogljikovega dioksida zmanjšala za 40.000 ton na leto. Prihranili bodo tudi 84 milijonov evrov letno, kolikor so znašali stroški obratovanja.   

"Skrbno ravnanje z viri, ki so nam na voljo, predstavlja mestom 21. stoletja velik izziv. Dunaj s tem projektom postavlja nove standarde, po katerih se lahko od vsega začetka zgleduje mednarodna skupnost," je povedal dunajski župan Michael Häupl. Inovativni projekt samooskrbne čistilne naprave je že leta 2011 prejel evropskega "okoljskega oskarja", že v času izgradnje pa na Dunaj privablja številne mednarodne strokovnjake s tega področja.

Dunajska čistilna naprava, ki poleg londonske in pariške spada med tri največje v Evropi, že od leta 1980 čisti vso odpadno vodo na Dunaju. Po 2.400 kilometrov dolgem kanalizacijskem omrežju vanjo vsako sekundo priteče več kot 6.300 litrov odplak, ki jih s fizikalnimi in kemičnimi procesi v 20 urah očistijo, čisto vodo pa nato spustijo v Donavo.