
Gre za samooklicano najstarejšo sodno institucijo v Evropi, ki se je znašla tudi na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca. Njen nastanek sega vsaj do 10. stoletja, ko so območje zasedali muslimani. Današnja gotska katedrala, pred katero zaseda sodišče, je bila takrat mošeja.
Tribunal sestavlja osem moških, oblečenih v črne halje. Vsak od njih predstavlja eno od osmih namakalnih skupnosti oziroma »acequias«, ki gojijo zelenjavo in gomolje. Izvoli jih približno 10.000 uporabnikov namakalnega sistema. Sodišče se sreča pred vrati apostolov katedrale v Valencii in rešuje probleme v zvezi z nestrinjanji glede pravil namakalnega sistema in ukradeno vodo, ki je v Španiji zelo cenjena dobrina. Postopki so izvedeni v dialektu pokrajine Valencia, razsodbe pa so dokončne. Po besedah zgodovinarja Daniela Sale so sodbe te institucije v zgodovini upoštevali tudi diktatorji, predsedniki in kralji.
Do sporov lahko pride kadar koli med letom, vendar so najpogostejši v sušnih obdobjih, ko veljajo posebna pravila in nadzor nad razpoložljivostjo vode. V enem letu je sporov na stotine, a jih le od 20 do 25 doseže sodišče. Ob nekaterih torkih pred vrati katedrale ni nikogar.
Kot je pojasnil podpredsednik tribunala Enrique Aguilar, 90 odstotkov sporov rešijo z mediacijo le nekaj minut pred tedenskim srečanjem članov tribunala. Včasih je dovolj že, da spor pride do sodišča.