Vrag je vzel šalo: omislite si zbiralnik za deževnico

Od 150 litrov pitne vode, ki je Slovenec porabi na dan, je gre manj kot 4 litre za pitje in kuhanje, drugo za osebno higieno, pranje, pomivanje in zalivanje. Četrtino je porabimo za splakovanje stranišča. Vsi, ki živijo v stanovanjskih hišah, lahko najmanj dve tretjini dnevnih potreb zadovoljijo z vodo, ki se s strehe steka v zbiralnik deževnice.

Za kaj lahko uporabimo deževnico

Ker deževnica ne vsebuje mineralov, ima njena uporaba številne prednosti: za zalivanje vrta je boljša od vodovodne vode, z njo lahko peremo v pomivalnem in pralnem stroju, pri pranju z njo potrebujemo manj pralnih sredstev, z njo se lahko umivamo, s posebnim biološkim filtrirnim sistemom je primerna tudi za uživanje, kuhanje in umivanje zob. Slednja možnost stane nekaj tisočakov, zato se ljudje zanjo odločajo le na območjih brez vodovodne napeljave. Vsa deževnica za uporabo v gospodinjstvu mora biti neoporečna, kar pomeni, da ne sme vsebovati trdnih delcev, sluzastih snovi in maščob ter različnih kemikalij in mikroorganizmov.

Za vrtni zbiralnik deževnice zadostuje že majhna strešna površina. Foto: Patrick Herzberg/Shutterstock Foto:

Kaj potrebujemo za zbiranje in uporabo deževnice

Nujni pogoji za prestrezanje padavinske vode (od dežja in snega) so seveda dovolj velika strešna ali podobna površina, žlebovi, zbiralniki vode, sistemi za zajemanje vode iz zbiralnikov in cevne napeljave za deževnico do porabnikov v hiši, kjer jo nameravamo uporabiti. Slednje je smiselno vgraditi v novogradnje ali ob obnovi hiše. Za zagotavljanje kakovosti zbrane padavinske vode je odločilen način filtracije, ki se po zahtevnosti razlikuje glede na namen uporabe. Najzahtevnejši je za uporabo pitne vode. Ob nakupu podzemnega zbiralnika je smiselno kupiti tudi usklajen sistem za črpanje in filtracijo vode, glede na namen uporabe.

Za  lovljenje deževnice so primerne skoraj vse strešne kritine, z izjemo dotrajanih, ki se krušijo ali zadržujejo veliko nečistoč. Azbestna, groba betonska, bitumenska in kovinska kritina niso primerne za uporabo deževnice kot pitne vode, kovinska kritina je tudi manj primerna za zbiranje vode za zalivanje vrta.

Nadzemni zbiralniki so različnih oblik in prostornine, danes so večinoma iz polietilena. Foto:Studio Harmony/Shutterstock Foto:

Prostornina zbiralnikov glede na namen rabe

Za štiričlansko družino, pri kateri ni velikih potreb po zalivanju vrta, zadostuje za sanitarno rabo zbiralnik s prostornino 5000 litrov, za več ljudi in večji vrt pa je bolje izbrati večjega, s prostornino od 7000 do 10.000 litrov. Za zalivanje vrta so na razpolago namenski nadzemni zbiralniki s prostornino od 200 do 1000 litrov, ki pa glede na dolga sušna obdobja pogosto ne pomenijo zadostne zaloge. Ponudniki zbiralnikov deževnice priporočajo, da imate za vsakih 1000 l zbiralnika na razpolago od 30 (področja z več kot 1100 mm padavin letno)  do 50 (področja z manj kot 1000 mm padavin letno) kvadratnih metrov strehe.

Podzemna zbiralnika deževnice iz polietilena. Foto: Hamik/Shutterstock Foto:

Pisana paleta zbiralnikov za deževnico

Nadzemni vrtni zbiralniki, tudi okrasni: Za zbiranje deževnice z manjše strešne površine, kot so vrne lope z  nagnjeno streho in drugi pomožni objekti, se da kupiti različne izvedbe zbiralnikov, od nekajstolitrskih v obliki valjastih plastičnih sodov, kvadratnih rezervoarjev s prostornino približno kubičnega metra, primernih tudi za transport, do okrasnih izvedb v obliki amfor itd. Pomembna sta neprosojen material, ki zavira nastajanje alg v posodi, in pokrov, da v rezervoar ne pada listje in se v njem ne redijo ličinke komarjev. Rezervoar je bolje postaviti v senco, da se voda ne pregreva. Ti zbiralniki so navadno pri dnu opremljeni s pipo, pri vrhu pa z odprtino za priklop nastavka za dotok iz žleba. Pred zimo jih moramo izprazniti.

Veliki nadzemni zbiralniki: Izdelani so iz umetne mase, primerni so za teren, kjer podzemnega zbiralnika ne moremo (kamnit teren) ali ne želimo vkopati. Imajo prostornino od pribl. dva do več kot 10 kubičnih metrov (2000 do več kot 10.000 l). Postaviti jih je treba na trdo podlago. Manj primerni so za zagotavljanje vode za sanitarne porabnike v gospodinjstvu, saj jih moramo pred zimo izprazniti, saj lahko voda v njih zmrzne. Med gradnjo jih lahko postavimo tudi v klet, na podstrešju ali na ravni strehi pa bi utegnili predstavljati preveliko obtežbo.

Prednost tipskih betonskih podzemnih zbiralnikov je nizka cena, slabost pa velika teža in zahtevnejša vgradnja. Foto: Natalia Kokhanova/Shutterstock Foto:

Podzemni betonski zbiralniki: Pred uvedbo polietilena so bili najpogostejši betonski zbiralniki deževnice, bodisi zgrajeni na lokaciji ali tipski z različno prostornino, vgrajeni pod dovoz k hiši ali pod zelenico. Prednost je nizka cena, slabost pa velika teža (več ton), s čimer so povezani veliki stroški transporta in vgradnje. Nekdaj so veljali za boljšo možnost od polietilenskih pri visoki podtalnici. Če so vgrajeni tako, da je vodna gladina vsaj pol metra pod zemljo, voda ne zmrzne. Zaradi enakomerne temperature v tleh skozi vse leto podzemni zbiralniki laže ohranjajo kakovost vode.

Podzemni polietilenski zbiralniki: Prednost teh zbiralnikov pred betonskimi sta majhna teža in lažja in cenejša vgradnja. Zaradi gladke površine notranjosti je na stenah skoraj onemogočeno nabiranje alg. Če so vgrajeni tako, da je vodna gladina vsaj pol metra pod zemljo, voda v njih ne zmrzne. Zaradi enakomerne temperature v tleh skozi vse leto podzemni zbiralniki laže ohranjajo kakovost vode. Tako kot se razlikuje njihova prostornina, se razlikuje tudi njihova povozna trdnost. O tem podatku se pozanimajte, če ga boste vgradili pod dovoz. Posebne izvedbe polietilenskih zbiralnikov so primerne tudi za visoko podtalnico. Za hranjenje deževnice, ki jo bomo uporabljali kot pitno vodo, so primerni polietilenski zbiralniki iz nerecikliranega materiala.

Sestavljivi kletni zbiralniki: Narejeni so iz polietilena, iz združljivih členov, in so namenjeni  za kleti ali druge prostore na ravni tal, v katere zaradi dimenzij vrat ne bi mogli namestiti drugačnih zbiralnikov.

Slabost takšnega zbiralnika deževnice, kakšni so pogosti na vrtovih, je prosojnost materiala. Svetloba namreč pospešuje razvoj alg. Foto: FOTOGRIN/Shutterstock Foto: