Za okoli 1700 ton naplavljenega nevarnega mulja predviden odvoz v tujino

Predviden je odvoz okoli 1700 ton mulja. Medtem je tudi Kocerod pripravil program odlaganja dela nenevarnega mulja, skupno 10.000 kubičnih metrov.

V poplavah v začetku avgusta je na širšem območju Mežiške in Dravske doline zaradi poplavnega delovanja reke Meže in reke Drave nastala večja količina onesnažene zemljine oz. mulja, ki ima po izvedenih analizah zaradi visokih vsebnosti težkih kovin značaj nevarnega odpadka.

PREBERITE ŠE: USEDLINE, KI JIH JE V LJUBLJANI NAPLAVILA SAVA, NISO ONESNAŽENE

"Odločitev je, da nevaren mulj odpeljemo v tujino, kjer bodo onesnažen mulj remediirali, to pomeni, da ga bodo očistili nevarnih kovin," so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Javno naročilo za odvoz okoli 1700 ton onesnažene zemljine oz. mulja je ministrstvo objavilo 30. oktobra, ponudbe pa zbira še nekaj dni, do 7. novembra do 10. ure.

Količina onesnažene zemljine znaša okoli 1700 ton in je pretežno odložena ob reki Meži, in sicer na meji med občinama Mežica in Prevalje. Manjša količina se nahaja v občini Dravograd na območju Otiškega Vrha, je razvidno iz objavljene dokumentacije. Rok izvedbe javnega naročila je najkasneje šest mesecev od podpisa pogodbe.

Medtem je pripravljena tudi že rešitev za del naplavljenega mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek. Koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod je namreč pripravil program, po katerem bi na odlagališče Zmes v občini Prevalje lahko odložili 10.000 kubičnih metrov nenevarnega mulja.

Program je že potrdil svet ustanoviteljev Koceroda oz. župani občin ustanoviteljic, poslan je bil tudi že na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, od koder direktor Koceroda Ivan Plevnik v kratkem pričakuje odgovor.

"Mi smo s kapaciteto omejeni, nismo pripravljeni vzeti več kot toliko," je dejal direktor Koceroda Ivan Plevnik. Odlaganje mulja na odlagališče Zmes bo trajalo najmanj dva meseca, na dan bi namreč lahko vgradili približno 200 ton mulja.

Hkrati so po Plevnikovih besedah pripravili tudi program, s katerim naslavljajo nadaljnjo ravnanje z odpadki iz regije, da zaradi odlaganja mulja ne bi bilo potrebno odlagališča Zmes zapirati prej, kot je to zdaj predvideno. "Ker 10.000 kubičnih metrov pomeni približno dvoletno naše odlaganje," je dodal Plevnik.

Tako zdaj načrtujejo, da bodo v prihodnje za nekatere vrste odpadkov, na primer za gradbene odpadke, iskali druge možnosti odlaganja. Trenutno je sicer predvideno odlaganje odpadkov na odlagališče Zmes najmanj do leta 2033, Kocerod pa načrtuje, da se bodo odpadki tja odlagali do leta 2037, je povedal Plevnik.

Državo bo odlaganje mulja na odlagališče Zmes po Plevnikovih besedah stalo toliko, kot stane občane odlaganje odpadkov na tem odlagališču, del tega plačila pa v obliki takse prejme občina Prevalje.

Omenjene količine okoli 1700 ton nevarnega mulja in 10.000 kubičnih metrov nenevarnega mulja sicer glede na prvotne ocene teh količin verjetno ne predstavljajo vseh količin tovrstnega mulja, ki so ga naplavile avgustovske poplave. Kolikšne so točne količine, trenutno ni znano.

Obstaja pa še tretja kategorija mulja, in sicer mulj, ki je določen kot nenevaren inerten odpadek in se lahko uporabi v gradbenih projektih. Glede tega pa so se na sestanku v začetku oktobra prisotni župani s predstavniki okoljskega ministrstva že dogovorili, da ta vrsta mulja ostaja v občinah, kjer je, in se porabi v gradbenih projektih v teh občinah.

Po ujmi 4. avgusta so koroške občine organizirale začasno deponiranje naplavljenega mulja na nekaterih lokacijah znotraj občin, zdaj pa pričakujejo, da se mulj čim prej odpelje na za to primerne lokacije.