Zrak čistejši, kakovost podzemnih voda slabša

Po besedah Nataše Kovač z Agencije RS za okolje (Arso) se kakovost zraka v mestih izboljšuje. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo v urbanem okolju zabeleženih 19 dni s preseženo koncentracijo delcev, kar je pod mejno vrednostjo, ki jih določa evropska zakonodaja. Kljub temu smo Slovenci še vedno izpostavljeni škodljivim negativnim vplivom, še zlasti otroci, ki bolj obolevajo za respiratornimi boleznimi in astmo. V letu 2013 je bilo v Sloveniji zabeleženih pet izrednih vremenskih dogodkov, ki so po besedah Nataše Kovač povezani s spreminjanjem podnebja: »Trend izrednih vremenskih dogodkov še ni značilen in niha, a jih bo v prihodnosti najverjetneje še več.«

Drugi kazalnik, ki so ga ta teden predstavili na tiskovni konferenci statističnega urada, se nanaša na obnovljive vire energije. Slovenija se lahko pohvali z 21,5-odstotnim deležem obnovljivih virov v končni rabi energije, kar je nad povprečjem Evropske unije. Na prvem mestu je biomasa, pri zgorevanju katere se sicer v ozračje sproščajo škodljivi delci, tretjina omenjenega deleža pa odpade na področje voda.

Da se razmere na področju okoljske blaginje izboljšujejo, kaže tudi čedalje manjša količina odloženih komunalnih odpadkov, ki pa se zmanjšuje počasneje kot v drugih državah Unije. Po podatkih statističnega urada smo tako v letu 2013 odložili 109 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 29 odstotkov manj kot leto poprej, k čemur sta prispevala reciklaža in kompostiranje. Zmanjšala se je tudi uporaba snovi, kot so pesek, premog in biomasa, in sicer na 12 ton na prebivalca. Kakor je dejala Kovačeva, je upad v največji meri posledica padca aktivnosti v gradbeništvu in s tem zmanjšanja porabe nekovinskih materialov.

Na tiskovni konferenci so predstavili tudi dva kazalnika, ki kažeta na upad okoljske blaginje. »Kar 14 odstotkov vodnih teles je v slabem kemijskem stanju, predvsem zaradi pesticidov in nitratov ter neurejenega odvajanja komunalnih voda,« je povedala Kovačeva in dodala, da upada tudi število ptic kmetijske krajine. Trend kaže 22-odstoten upad števila ptic glede na leto 2008, kar kaže na upad biotske raznovrstnosti, ki ogroža stabilnost ekosistemov.