Andrej Banovec iz Črnomlja se je za delo v gradbeništvu navdušil že kot desetletni fantič, ko je očetu pomagal pri gradnji zidanice na Doblički Gori in hiše v Ljubljani. Šolal se je na gradbeni tehniški šoli v Ljubljani in se nato zaposlil v podjetju Begrad Črnomelj, kjer je kot začetnik delal kot obračunski tehnik, pozneje, ko je opravil strokovni izpit, pa je bil vodja gradbišč in vodja obrata industrije gradbenega materiala in kamnolomov. V želji po dodatnem zaslužku je sprejel povabilo sodelavcev in z njimi v prostem času začel zidati hiše. »V sedmih letih popoldanskega dela s prijatelji sem se naučil večine zidarskih opravil,« je povedal. Leta 1985 je stopil na samostojno pot. Kot mlad obrtnik se je odločil za opravljanje mojstrskega izpita pri OZS, čeprav mu zaradi ustrezne izobrazbe ni bilo treba. »Menil sem, da mi kot članu obrtniške organizacije, ki je v tistem obdobju posnemala bavarski sistem izobraževanja, in tudi ob razmišljanju, da vsak pa res ne more biti mojster, to prinaša nekaj prednosti, morda celo malo večji ugled. Upam si trditi, da je bil izpit za zidarskega mojstra zelo zahteven. Tisti, ki ga je opravil, je po mojem mnenju zidarski mojster starega kova, ki bi znal graditi in izdelati zahtevne objekte, kakršne vidimo po naših starih mestnih jedrih,« je povedal.

Zidarstvo, nepriljubljen poklic

Razlog, da je zidarski poklic nepriljubljen, vidi Andrej Banovec predvsem v šolskem sistemu, ki ni nikoli dajal poudarka ročnim sposobnostim. Še vedno ne znamo ceniti ročnega dela mojstrov, kar se vidi iz naših plačilnih sistemov. Po podatkih enega od spletnih portalov je povprečni zaslužek zidarja med petsto in osemsto evri. Sogovornik je vseeno prepričan, da je prihodnost tega poklica svetla: »Zidarje bomo vedno potrebovali.« Kot še pove, so včasih gradili večinoma iz kamna ali lesa, danes pa iz betona in opeke. Današnji materiali so kakovostnejši, zagotovo pa bodo v prihodnosti na voljo še boljši in tudi kakšni novi. V zadnjem času je v gradbeništvu velik poudarek na varčevanju z energijo in s tem se spreminja tudi tehnologija gradnje. Seveda pa sogovornik opaža tudi posledice gospodarske krize: »Po letu 2008 so se občutno zmanjšala naročila za novogradnje, manj je tudi gradnje in obnove objektov družbenega pomena. Ljudje se odločajo za manjša adaptacijska in vzdrževalna dela. Za oživitev gradbeništva in vseh gospodarskih panog, ki so vezana na gradnjo, bi morala država investirati v infrastrukturo.«

Poklici v gradbeništvu

Poklic zidarja skupaj s poklici pomočnik pri tehnologiji gradnje, gradbeni tehnik in gradbeni tehnik – PTI (poklicno tehniško izobraževanje) spada v sekcijo gradbincev. Ustrezno izobrazbo lahko pridobimo na osmih šolskih centrih po Sloveniji. Po podatkih Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor nižje poklicno izobraževanje za pomočnika pri tehnologiji gradnje traja dve leti, dijaki pa dobijo III. stopnjo izobrazbe. Potem lahko opravljajo lažja gradbena dela; pomočnik pri tehnologiji gradnje izdeluje in razstavlja opaže, izdeluje obloge, omete, izvaja zidarska popravila, sodeluje pri enostavnih keramičarskih delih in je gradbena pomoč pri obrtniških in inštalacijskih delih. Srednje poklicno izobraževanje za zidarja traja tri leta in kandidatu prinaša IV. stopnjo izobrazbe. Kakor so zapisali na spletni strani omenjene šole, zna posameznik z izobrazbo zidarja posamezne elemente zgradbe povezovati v trdno stabilno konstrukcijo. Poznati mora vrste opečnih zvez, načine povezovanja, montiranja ter gradbene materiale. Zidar gradi temelje, zidove, stebre, strope, mostove, betonira ceste in predore, kljub današnji modernizaciji gradbenih strojev pa mora še vedno veliko dela opraviti ročno. Srednje poklicnotehniško izobraževanje za gradbenega tehnika – PTI traja dodatni dve leti in kandidatu prinaša V. stopnjo izobrazbe. Gradbeni tehnik – PTI opravlja raznolika dela, naj bo na gradbišču ali v pripravi dela, v projektivnem ateljeju za risalno mizo, v laboratoriju, na separacijah, v betonarnah ali v upravnih službah. Prav tako lahko kandidati pridobijo V. stopnjo izobrazbe na štiriletnem srednjem strokovnem izobraževanju za gradbenega tehnika. Njegovo delo vključuje pomoč pri vodenju in organizaciji del na gradbišču, pripravljanje popisov del, predizmer in predračunov, kontrolo in obračun izvedenih del, sodelovanje pri projektiranju, tehnološko pripravo dela, laboratorijske preiskave, dela na separacijah, v betonarnah in dela v upravnih službah. Gradbeni tehnik pomaga gradbenemu inženirju ali arhitektu, na gradbišču sodeluje pri meritvah, obvladati mora dela pri naročanju materiala, organizacijo in nadzor vgrajenega materiala in končnega izdelka ter skrbeti za ustrezno varnost delavcev in zaščito materiala na gradbišču. Gradbeni tehnik s V. stopnjo izobrazbe lahko šolanje nadaljuje na višjein visokošolskih študijskih programih ter z opravljenimi dodatnimi maturitetnimi izpiti tudi na nekaterih univerzitetnih študijskih programih.