Ceste: Najdražje je prepozno vzdrževanje

Razlog, da so slovenske ceste v tako slabem stanju, je po besedah Slovenka Henigmana, predsednika ZAS, ki je bil pobudnik okrogle mize o izzivih pri gradnji in vzdrževanju cest, zapoznelo in tudi pomanjkljivo vzdrževanje: »Če bomo v ceste še naprej vlagali tako malo, kot smo vlagali zadnjih pet let, se bomo čez 15 let vozili po katastrofalnih cestah. Pri tem imam v mislih tako državne ceste kot avtoceste.«

S strani države sta se okrogle mize udeležila direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko in član uprave Darsa Franc Skok. Prvi je opozoril, da potrebujemo več optimizma, saj bodo imeli gradbinci v prihodnjih letih več dela: »Operativni program investicij v prometno infrastrukturo, ki predvideva šestletni drsni investicijski plan, naj bi bil pripravljen do sredine prihodnjega leta. Za operacionalizacijo takšnega programa pa pomembno stabilno financiranje v dogovorjenem obsegu. Poleg že zagotovljenih150 milijonov evrov namenskih sredstev bomo potrebovali še dodatnih 200 milijonov evrov na leto.

Skok je poudaril, da je za uresničitev začrtanih velikih in za državo ključnih projektov, kot so tretja razvojna os, razširitev ljubljanske obveznice, druga cev predora Karavanke in povezava slovenske Istre s Hrvaško, ter na letni ravni poskrbeti za obnovo najmanj 40 kilometrov vozišč, v prvi vrsti potrebna ustrezna finančna konstrukcija, torej sprejetje novega poroštvenega zakona v državnem zboru in sprejetje ustrezne cenovne politike s strani ministrstva za infrastrukturo. 

Do obljub države, da bo v prihodnje namenila več denarja za ceste, so bili nekoliko skeptični direktorji štirih gradbenih podjetij. Predsednik uprave Pomgrada Igor Banič je poudaril, da v tako nestabilnem okolju gradbeništvo nima perspektive: »Gradbena podjetja ne moremo načrtovati dela, razvijati nove tehnologije in vlagati v kadre. Panoga dobesedno hira, zato državo pozivam, da skupaj z nami kot partnerji poišče rešitve, ki bi nam omogočale normalno poslovanje.«

Predsednik uprave CGP Martin Gosenca je opozoril, da bo slovenska gradbena operativa v prihodnjih letih nazadovala, če država ne bo zagotovila strateškega petletnega planiranja investicij: »Slovenski trg si bodo na koncu razdelili tujci. To se že kaže z vse večjo navzočnostjo tujih gradbenih podjetij na ključnih slovenskih projektih, poleg tega tuja podjetja tudi že kapitalsko vstopajo v slovenska.«

Pomanjkanje dolgoročnega in srednjeročnega planiranja s strani največjega naročnika, države, je velika težava tudi po mnenju direktorja CPG Kristjana Mugerlija: »Brez planiranja si gradbena podjetja težko pripravimo vse potrebno za uresničitev projektov, prav tako ne morejo načrtovati niti kadra niti materialov.« Posledično trpi kakovost storitve, cena pa ne ustreza dejanski.

Primož Petrič, ustanovitelj podjetja Mapri, je opozoril, da gradbince ne pestijo samo finančne težave, ampak tudi druge, zato želi, da jim država zagotovi minimalne pogoje za normalno delovanje.

»Glede na trenutne razmere v gradbeništvu ne preseneča, da v primerjavi z letom z letom 2011 beležimo kar 60-odstotni upad vpisa na študiju gradbeništva,« je dejal Peter Lipar, predstojnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. »Mladih, ki se odločajo za študij gradbeništva, je vsako leto manj, spodbudno pa je, da se naši diplomanti brez večjih težav zaposlijo tudi zunaj gradbeništva, saj med študijem pridobijo široko paleto znanj.«

Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je skrajni čas, da predstavniki države in vsi vpleteni v gradbeništvo sedejo za isto mizo in poiščejo rešitve. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se bomo čez 15 let vozili po makadamu.