Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gradnja in obnova

Kakšna je prihodnost gradbeništva?

»Za slovensko gradbeništvo bomo največ naredili, če se bomo lotili dveh ključnih projektov, to sta tretja razvojna os in drugi tir,« je na okrogli mizi o prihodnosti gradbeništva, ki jo je organiziral Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva, dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Na vprašanje, kaj lahko za gradbeno panogo naredi vlada, pa je odgovoril, da se pripravljajo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v Sloveniji za tuje ponudnike ustvarili enakovredne pogoje, kot jih imajo slovenski ponudniki v sosednjih državah.
Ba. P.
18. 9. 2017 | 13:13
21. 10. 2024 | 15:40
6:13

»Zakonske spremembe so nujne, pri njihovi pripravi pa pričakujemo sodelovanje strokovnih organizacij, ki se z gradbeništvom ukvarjajo. Naša naloga je tudi, da se nova evropska finančna perspektiva čim prej začne ureničevati, tudi v gradbeništvu,« je na okrogli mizi, kjer so bili na enem mestu zbrani vodstveni predstavniki vseh slovenskih gradbenih izvajalcev, inženirjev, projektantov in predstavnikov zbornic, poudaril minister Zdravko Počivalšek.

Predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar je opozoril, da v Sloveniji nimamo več investicijskih olajšav za zmanjševanje davčne osnove pri gradnji: »Če bi te olajšave imeli, bi zasebni naročniki več investirali, podjetja bi več gradila, posledično bi država pobrala več davkov. To je eden od naših predlogov. Poleg tega danes v gradbeništvu vsi vse delamo. Družbe z enim zaposlenim in nedavno ustanovljene družbe konkurirajo na večmilijonskih projektih, ki jih v resnici ne morejo izvesti, nevedni in premalo skrbni investitorji pa kupujejo le po najnižji ceni. To bi država lahko uredila s segmentacijo.«

Predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič se svojim podjetjem vedno bolj usmerja v tujino. Po njegovih besedah podjetje za nastop na tujem trgu poleg poleg strokovnosti in znanja potrebuje tudi podporo domačih bank in dobro gospodarsko diplomacijo, česar Slovenija po njegovem mnenju nima. Vlado je pozval, naj pripravi strateški plan, kaj delati na področju infrastrukture, in ga začne uresničevati: »Pogrešam konstruktiven dialog vseh deležnikov v panogi gradbeništva z vlado. To panogo potrebujemo in tega se mora zavedati tudi država.«

Regulacija trga z licencami

Udeleženci okrogle mize so opozorili tudi problematiko dumping cen. »Te so posledica kanibalizma, ki je posledica premalo posla. Kanibalizem pa je nujno regulirati, v nasprotnem primeru bo vsa gradbena panoga v Sloveniji propadla. Gradbeni trg lahko reguliramo z licencami. Izvajalec, inženiring, projektant ali kdor koli drug mora glede na zmogljivosti, letni promet in reference, ki jih ima, vnaprej pridobiti predkvalifikacijsko pravico. To poznajo v sosednjih državah in tega si želimo tudi pri nas,« je povedal Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH holdinga, ki je v tujini prav tako moralo pridobiti predkvalifikacijsko pravico.

Direktor podjetja Protim Ržišnik Perc Andrej Ržišnik je predstavil primer dobre prakse, saj so z domačim znanjem naredili nizkoenergijski objekt evropskega  formata: »Delujemo drugače kot druga projektantska podjetja pri nas, saj je 70 odstotkov naših naročnikov tujcev oziroma tujih podjetij. Smo arhitekti in inženirji, ki znamo sodelovati. Vse pogosteje pa opažamo, da smo kot država tujim investitorjem izredno neprijazni, saj imamo premalo poguma tako pri javnih naročnikih kot tudi pri upravnih birokratih.«

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec je zavzema za ustavitev nižanja vlaganj v raziskave in razvoj v gradbeništvu: »Izobraževanje je danes ob vsem tehnološkem razvoju pogoj za uspeh. Kdor se ne izobražuje, ni več usposobljen za delo na trgu. Da bo zbornica lahko ukrepala, potrebuje pooblastilo za izvajanje strokovnega nadzora nad svojimi člani, kot tudi pooblastilo za odvzem pooblastila članom, ki se ne izobražujejo. Takim naj licenca propade.«

Pomembni tudi izkušnje znanje, kadri in kapital

Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bi bilo treba trg bolj regulirati in upoštevati izkušnje, znanje, kader in kapital. Minister Zdravko Počivalšek je zato zagotovil, da bo ministrstvo uredilo področje ponudnikov gradbenih storitev na način, da bodo pri razpisih izpolnjeni določeni kriteriji, ki zagotavljajo uspešno izpeljan projekt. Zagotovil je tudi ureditev razmer s tujimi ponudniki, in sicer bo vlada poskrbela za enakopravnost slovenskih gradbenih podjetij s tujimi.

Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva je povezal in poenotil celotno gradbeno panogo, ki je izdelala Program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva: Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS, Zbornico za gradbeništvo Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Slovensko inženirsko zvezo, Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Združenje za inženiring GZS, Združenje za svetovalni inženiring GZS, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine