Aktivna hiša: Proizvede več energije,kot je porabi

Kaj je aktivna hiša

Aktivna hiša je koncept gradnje, ki presega merila skorajničenergijske hiše s porabo pod 15 kWh/m². Zasnovana je tako, da z izkoriščanjem obnovljivih virov energije sama poskrbi za ogrevanje prostorov in vode, zračenje in razsvetljavo. S sončno elektrarno namreč proizvede več energije, kot je potrebuje za svoje delovanje.

Kako se standard aktivne hiše razlikuje od standarda skoraj ničenergijskih hiš (sNES), ki naj bi ga po koncu leta 2020 dosegale vse novogradnje, nam je pojasnila Nataša Teraž, vodja razvoja v podjetju Lumar: »Pri standardu skoraj ničenergijskih hiš gre za regulativo na podlagi evropske zakonodaje in smernic, ki se predvsem navezujejo na rabo energije, rabo obnovljivih virov energije in s tem povezane rešitve in parametre. Koncept aktivne hiše pa je zasnovalo neprofitno združenje. Stavbo definira bolj celostno, ob energiji zajema tudi bivalno ugodje in vplive na okolje. Pri tem vplivov na okolje ne presoja zgolj na podlagi izrabe obnovljivih virov, ampak tudi podrobnejših analiz materialov in njihovih vplivov na okolje.«

Certifikat Active House
Gre za mednarodni certifikat, ki potrjuje, da stavba resnično predstavlja trajnostni način gradnje, ki temelji na treh načelih: energiji, okolju in udobju. Vizija koncepta Active House je v načrtovanju stavb, ki dajejo več, kot porabijo. »Specifikacija Active House vsebuje tako kvantitativne kot kvalitativne kriterije. Vsak od principov ugodja, energije in okolja je razdeljen v tri podkriterije in ti kvantitativni parametri predstavljajo devet najbolj pomembnih tematik za vrednotenje stavbe po shemi Active House, med katerimi so zlasti poudarjeni kakovost notranjega zraka, dnevna svetloba in vpliv na okolje,« je ob podelitvi certifikata Lumarjevi vzorčni hiši v Dragomlju povedala Lone Feifer, generalna sekretarka v Active House Alliance iz Bruslja.

Prva slovenska hiša s certifikatom Active House

Vzorčna hiša v Dragomlju je primer trajnostne gradnje z minimalnim odtisom in vplivom na okolje. Arhitekturna zasnova je delo arhitekta Mihe Završnika, hiša ima 150 kvadratnih metrov bivalne površine. Tloris je odprt, v pritličju je velik bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom, v nadstropju so spalni prostori. Z vidika bivalnega ugodja je poudarek na optimalni osvetljenosti. Zato so v nadstropju dodali strešna okna, s katerimi se poveča količnik dnevne svetlobe v otroških sobah, poleg tega zagotavljajo naravno svetlobo tudi na hodniku nadstropja.

Ob dnevni svetlobi je za bivalno ugodje izjem­no pomembna kakovost zraka. Za to skrbi centralna prezračevalna naprava, ki je zdaj že uveljavljena rešitev sodobnih hiš. Hiša je energijsko varčna, vgrajeno ima toplotno črpalko, prijetno temperaturo v prostorih omogoča sistem nizkotemperaturnega talnega in stropnega ogrevanja. »Talnemu ogrevanju, ki predstavlja standardno rešitev za naše hiše, smo dodali še strop­no ogrevanje in hlajenje, s katerim lahko ob morebitni poletni vročini pohladimo prostore,« pojasnjuje Teraževa.

Hiša je v celoti opremljena s pametnimi inštalacijami, ki olajšajo uporabo vgrajenih sistemov, hkrati pa omogočajo optimizacijo porabe energije. Koncept samooskrbe z električno energijo dopolnjuje sončna elektrarna. Ta ni postavljena na strehi hiše, temveč na nadstrešku, ki s tem dobiva dodatno funkcijo in v kombinaciji različnih materia­lov ter sodobnih linij predstavlja zanimiv arhitekturni element hiše.

Streha je ravna in ozelenjena, kar po zagotovilih sogovornice prinaša okoljske prednosti, pripomore pa tudi k prijetnejši bivalni klimi. »Zelena streha deluje kot dodatna izolacija, ki zadržuje toploto pozimi in preprečuje pregrevanje v vročem polet­nem času. Z njo smo okolju povrnili zeleno površino, ki je bila odvzeta med gradnjo, ob nalivih pa se zaradi zadrževanja vode v substratu zmanjša obremenitev meteorne kanalizacije.«

Daje več, kot porabi

Prva slovenska hiša s certifikatom Active House po zagotovilih vodje razvoja v Lumarju za delovanje porabi zelo malo energije. Predvidena proizvodnja električne energije s sončno elektrarno na nadstrešku znaša 9000 kWh na leto, medtem ko je ocenjena skupna potreba hiše po električni energiji 5700 kWh na leto. »Pri tem je treba poudariti, da ocena zajema celotno porabo električne energije, od priprave tople vode, gospodinjske porabe do ogrevanja. In v sodobnih energetsko učinkovitih hišah največji delež porabe predstavljata prav gospodinjska poraba in priprava tople vode.« Ker je vgrajena tudi polnilnica za električni avtomobil, se presežek proizvedene električne energije lahko porabi zanj.

Kljub temu da aktivna hiša iz obnovljivih virov sama proizvede več električne energije, kot je potrebuje za svoje delovanje, to ne pomeni, da je imuna na redukcije elektrike. Ob morebitnem izpadu naprave ne delujejo, saj so povezane v isto električno omrežje kot vse druge hiše, pojasnjuje Teraževa. »Na tujih trgih se sicer že pojavljajo in vgrajujejo akumulatorji, v katere se shranjuje električna energija, proizvedena na lastni sončni elektrarni. Ob izpadu električne energije iz omrežja lahko hiša uporablja to energijo. Vendar te rešitve v Sloveniji še niso razširjene.« Po besedah sogovornice so ob izpadu električne energije težave s standardnimi porabniki – denimo gospodinjskimi aparati, razsvetljavo in ogrevanjem tople vode –, medtem ko hiša zaradi dobrega toplotnega ovoja lahko zadrži notranjo temperaturo v daljšem časovnem obdobju tudi brez ogrevanja.

Pri izbranih tehnoloških rešitvah v vzorčni hiši ne gre več za luksuz, ampak standardne rešitve, ki jih lahko vgradimo v sodobne domove. »Hiša danes ni več zgolj energetsko učinkovit dom, ampak postaja stičišče različnih tehnologij. Vzorčna hiša je zato idealna priložnost, da kupci vse te rešitve vidijo v živo, na enem mestu, jih preizkusijo in se na podlagi tega odločijo, ali bi jih želeli imeti ali ne,« sklene sogovornica.