Bi gradili dom iz recikliranih izdelkov?

4. 7. 2020 | Besedilo: Ana Frankovič, Ana Brodar, Lina Završnik, Friderik Knez, Vilma Ducman, Zavod za gradbeništvo Slovenije

recikliranje, gradnja, opečni zidaki, opeka iz reciklata, gradbeni material

Slovenci smo tretji v Evropi po količini recikliranih komunalnih odpadkov, saj jih predelamo kar 58 odstotkov. Delež nakazuje, da je slovenska družba naklonjena recikliranju izrabljenih oziroma odvrženih materialov in izdelkov ter skrbi za okolje. Kako pa je z našo dovzetnostjo za uporabo recikliranih gradbenih izdelkov pri gradnji lastne hiše? Odnos do tega vprašanja smo sodelavci Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) preverili z anketo, izvedeno na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani, in s spletno anketo.

Trajnostno naravnana družba se trudi vnesti spremembe v model linearnega gospodarstva, v katerem izdelki po uporabi po­stanejo odpadki in jih praviloma zavržemo. Odgovor na to je krožno gospodarstvo, ki upošteva dejstvo, da so naravni viri omejeni, zaradi česar jih je treba bolje varovati. V njem se uveljavljajo načela 3R (angl. reduce-reuse-recycle), katerih cilj je najprej zmanjšati nastanek odpadkov pri izvoru, nato jih po možnosti znova uporabiti ali jih reciklirati. Pogosto se tem trem načelom pridruži še regeneracija (angl. recover), pridobivanje energije iz odpadkov, kadar prejšnje tri faze niso mogoče.

Recikliranje v gradbeni panogi

Popolni uveljavitvi teh načel stoji na poti še nekaj ovir, posebno pri tretjem principu, recikliranju. Zakonodaja je v namreč določenih panogah, med katere sodi tudi gradbeništvo, precej kompleksna in zahteva, da so za uvedbo recikliranih izdelkov na trg izpolnjeni določeni pogoji. Drugi vidik je ekonomski, saj recikliranje pogosto zahteva dodatne faze v procesu proizvodnje in dodatno kontrolo zaradi heterogenosti odpadka ali je povezano z večji izpadom končnih izdelkov, kar vse lahko povzroči, da so reciklirani izdelki dražji od primerljivih iz osnovnih surovin. Pri izdelkih iz recikliranih surovin s pozitivnim vplivom na okolje se to načeloma lahko ublaži z oceno živ­ljenjskega cikla, ki pokaže njihove okoljske prednosti in upraviči končno ceno – to pomeni prednost pri zelenih javnih naročilih. Eden pomembnejših vidikov je družbena sprejemljivost, saj so ljudje pogosto načelno naklonjeni recikliranju, vendar bi zase želeli izdelek, ki ni pridobljen iz odpadnih materialov. Čedalje več pozornosti in energije se posveča temu, kako spremeniti družbeno klimo, da bo bolj pozitivno naravnana do recikliranih izdelkov.

Razvoj opečnega zidaka iz reciklata v sklopu projekta CelKrog

V projektu CelKrog se ukvarjamo z razvojem izdelkov iz zavrženih potencialov biomase, ki jih je mogoče v različnih panogah uporabiti kot okoljsko sprejemljive, z visoko stopnjo razgradljivosti in možnosti vnovične uporabe. Namen omenjenega projekta z naslovom Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bioosnovanih produktov, ki je potekal v letih 2016–2020 in sta ga sofinancirala ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski sklad za regionalni razvoj, je spodbujanje krožnega gospodarstva na področju razvoja naprednih materialov in izdelkov iz biomase.

V enem od sklopov programa se ukvarjamo z recikliranjem nenevarnih odpadkov papirniške industrije (papirniški mulji in pepeli) in smo proučili možnosti njihove uporabe v asfaltih, maltah, betonih in opekah. V končni fazi projekta smo izvedli pilotno žganje opeke z dodatkom odpadnega morskega mulja in odpadnih papirniških muljev. Dobljene izdelke smo preskusili skladno s standardom EN 771-1. Vsi testi so potrdili, da ustrezajo zahtevam standarda in da je kakovost primerljiva z opeko iz redne proizvodnje. To pomeni, da bi uporabljeni odpadki lahko nadomestili delež gline, ki se v proizvodnji opeke uporablja kot osnovna surovina. S tem bi zagotovili snovno izrabo odpadkov, pri­hranili pri stroških njihovega deponiranja in zmanjšali porabo naravne surovine.

Nekateri tuji proizvajalci že nekaj časa prodajajo opečne izdelke, ki vsebujejo delež recikliranih vhodnih surovin (od 2 do 30 odstotkov). Kot reciklirane vhodne surovine dodajajo žaganje, ki med žganjem zgori, da nastanejo pore, ki izboljšajo toplotno izolativnost, sedimentni mulj in žlindro.

!!galerija!!


Kako slovenski kupci sprejemajo opeko iz reciklata

V okviru projekta CelKrog smo se posvetili tudi družbeni sprejemljivosti izdelkov, ki jih dobimo z recikliranjem določene vrste odpadkov. Zanimal nas je odnos potencialnih kupcev do videza in možnosti uporabe opeke, ki vsebuje 15 odstotkov odpadnih materialov (sedimentni in papirniški mulj). V ta namen smo opravili anketo, deloma med obiskovalci sejma Dom in deloma s spletnim vprašalnikom, v kateri je skupno sodelovalo 100 ljudi. Na vprašanja je odgovorilo 50 odstotkov moških, 48 odstotkov žensk, medtem ko jih dva odstotka na vprašanje o spolu ni želelo odgovoriti. Med njimi je bilo 27 odstotkov starih od 18 do 30 let, 40 odstotkov od 31 do 45 let, 25 odstotkov od 46 do 60 let, pet odstotkov starejših od 60 let, tri odstotke anketirancev pa na vprašanje o starosti ni želelo odgovoriti. Najštevilčnejša skupina, v starosti od 31 do 45 let, sovpada s populacijo, ki se najpogosteje odloča za gradnjo doma in tako predstavlja potencialne kupce omenjenega gradbenega materiala.

Pri vprašanju, kaj je po njihovem mnenju pri nakupu gradbenih materialov pomembno, so anketiranci po pomembnosti razvrščali devet različnih lastnosti: toplotno izolativnost, zvočno izoliranost, prijaznost pro­izvodnje do okolja, ohranjanje naravnih virov, možnost recikliranja, ceno, zahtevnost zidanja, hitrost zidanja in lokalno dobavljivost. Pri posamezni rubriki so pomembnost razvrščali v štiri stopnje, zelo pomembno, pomembno, dokaj nepomembno in nepomembno. Kako so razvrstili posamezne lastnosti, si lahko ogledate v grafu.

Iz rezultatov je razvidno, da anketiranci kot zelo pomembne lastnosti izpostavljajo toplotno izolativnost, ki zmanjša stroške ogrevanja, ceno in možnost recikliranja gradbenega izdelka. Najmanj pomembni sta jim hitrost gradnje in lokalna dobavljivost.

Sodelujočim v anketi smo predstavili dva različna zidaka. Na sejmu smo razstavili zidak, narejen iz naravne gline, iz redne proizvodnje slovenskega proizvajalca opek in zidak, ki je nastal v okviru raziskovalnega projekta CelKrog in vsebuje 15 odstotkov odpadnih materialov. Sodelujočim v splet­ni anketi smo oba izdelka predstavili s slikovnim gradivom.

Zanimalo nas je, ali opazijo razliko med opekama, in poudarili, da ne gre za dimenzijo. Razliko je opazilo 61 anketirancev, medtem ko je 36 ni zaznalo, trije niso odgovorili. Kot razlike so navedli bele in sive pike, barvo, debelino prekatov in hrapavost površine. Bele pike, ki se pojavijo kot nepravilnost v opeki iz reciklata zaradi povišane vsebnosti kalcija v recikliranih vhodnih surovinah, je opazilo 31 odstotkov anketirancev. Predstavili smo jim nepravilnosti in jih povprašali, ali menijo, da so vidne nepravilnosti ob sicer enakih ali boljših lastnostih pomembne pri odločitvi za opeko iz reciklata. Kar za 75 odstotkov sodelujočih videz ni odločilen, medtem ko jih je 25 odstotkov odgovorilo, da je pomemben.

Na vprašanje, ali bi se odločili za nakup recikliranega gradbenega izdelka slabšega videza ob predpostavki, da ima enake mehanske in fizikalne lastnosti kot običajni, jih je kar 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, le pet odstotkov jih izdelka ne bi kupilo. 57 odstotkov anketirancev pričakuje enako ceno recikliranega izdelka v primerjavi z običajnim, po mnenju 27 odstotkov naj bi bila nižja, le 16 odstotkov jih pravi, da bi bila lahko višja.

Odločilne tehnične lastnosti in cena

Recikliranje gradbenih izdelkov se izvaja z namenom varovanja okolja, varovanja naravnih zalog surovin in zagotavljanja enakih ali primerljivih lastnosti z običajnimi gradbenimi izdelki, kar regulira zakonodaja. Trg ponuja pestro izbiro izdelkov iste namembnosti in kupec je ta, ki s svojo odločit­vijo pri nakupu napoveduje tržne smernice. Zato je zelo pomembna njegova ozaveščenost o vplivu proizvodnje, uporabe in konca življenjskega cikla izdelka na okolje. Rezultati ankete so pokazali, da so za kupce še vedno odločilne tehnične specifikacije izdelka in cena. Vse bolj pa kot pomembno prepoznavajo prijaznost proizvodnje do okolja, ohranjanje naravnih virov in možnost recikliranja izdelkov. Anketa je pokazala, da nepravilnosti, ki se občasno pojavijo pri recikliranih izdelkih, večina skoraj ne opazi (69 odstotkov jih ni opazilo belih pik) in jim ne namenja velike pozornosti, dokler izdelek izpolnjuje tehnične zahteve in zdravstvene zahteve. Po izsledkih ankete lahko sklepamo, da Slovenci nismo dovzetni le za recikliranje komunalnih odpadkov, ampak tudi uporabo recikliranih gradbenih izdelkov.

Pri navajanju podatkov smo uporabili spodnje reference:
https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/waste-recycling-1/assessment-1 (povzeto dne 1. 5. 2020)
https://group.skanska.com/48dc13/siteassets/sustainability/environmental-responsibility/materials/skanska4rguide.pdf (povzeto dne 1. 5. 2020)
http://www.wrap.org.uk/sites/files/wrap/Rules_of_Thumb1.pdf (povzeto dne 7. 4. 2020)


Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE