Drugačna novogradnja: Dragulj na Goričkem

Navdušenje se je stopnjevalo, ko je avtor Karel Časar predstavljal podrobnosti ideje od zasnove leta 2015 do končne realizacije leta 2019. Kot zaprisežen ekokmet je na prvo mesto postavil najmanjši mogoč okoljski odtis. To je dosegel z uporabo avtohtonih materialov in več kot 50-odstotnim deležem ponovne uporabe materialov in predmetov. Tudi zato so znašali stroški gradnje 70 kvadratnih metrov velikega apartmaja le okrog 10.000 evrov, če seveda ne upoštevamo triletnega lastnega dela pri gradnji, leta za »papirologijo« in 20.000 evrov za nakup propadajoče hiše in zemljišča.

Feniks

Kaj je torej treba narediti, da na mestu propadle butane hiše vznikne sodobna lesena hiša, ki se v gradnji naslanja na gradbeno tradicijo Goričkega, v zasnovi sledi okvirom pasivne hiše, oblikovalsko pa se prepusti svetovljanski domišljiji avtorja, cepljeni z germansko natančnostjo Hundertwasserja in ibersko mehkobo Gaudija?

Recept je preprost. Potrebni so le primerni materiali in človek, ki zna uporabljati glavo in roke. Glavo, ki je dovolj vizionarska in ustvarjalna, da v izdelku osmisli naloženo znanje in izkušnje obrtnega ustvarjanja. In roke, ki bodo materialu in stavbi vdahnile življenje. Ob tem je seveda nujno dovolj časa za zorenje ideje in iskanje pravih materialov.

Kako je zgrajena hiša

Prevladujoč material je les, viden v celoti na fasadi, pretežno tudi v notranjosti. Po pravokotni tlorisni zasnovi se lesena konstrukcija loči na dva dela. Na južni strani so glavni prostori. Na zahodni strani je dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, na vzhodni je spalnica, vmes pa kopalnica in stranišče, vse skupaj povezuje vhodna veža. Zanimiv je drugi del – recimo mu servisni –, ki je med bivalnim delom in terenom. Na strani brega je zgrajen iz debelih hlodov in kamna. To omogoča zemeljsko klimo v shrambi in ropotarnici, prepreči pa vsako navlaževanje sten bivalnih prostorov.

Graditelj je hiši zagotovil veliko nosilnost temeljev in posledično notranjih in zunan­jih tlakov. Pomemben del so tlakovane površine okrog stavbe, najsi bo to »samo« pot ali pa terasi. Jutranjim gostom je namen­jena vzhodna, večernim zahodna. V obeh primerih je na voljo obilo sonca. Če ga je preveč, pa se ob hiši ali na obsežnem vrtu vedno najde senca. V sklopu zahodne terase je tudi zunanja kuhinja, ki se lahko uporabi kot točilni pult. Poleg oblikovalskih sladkorčkov – teh je v stavbi in okoli nje obilo – je to čisto prava gradnja. Zato si je smiselno pogledati tudi njene tehnične elemente.

Ovoj

Na pasovnih temeljih leži 18 cm debela armiranobetonska plošča. Pod njo je hidroizolacija, nad njo pa toplotna izolacija in pohoden tlak iz pet centimetrov debelih hrastovih plohov. Ti so po vgradnji brušeni in naoljeni. To velja za vse prostore razen kopalnice, kjer pohodno površino sestavljata keramika in prod.

Na temeljno ploščo so pritrjeni kostanjevi stebri premera okrog 30 cm, ki tvorijo skelet stavbe. Z zunanje strani jih zapira fasada iz desk, z notranje OSB-plošča, vmesni prostor zapolnjuje kamena volna. Omet na OSB­-plošči je tankoslojni, kar pomeni mrežica in apneni omet, ki ga zaključi apneni belež.

Iz kostanjevih okroglic je narejena tudi konstrukcija strehe. Zaradi ambienta in različnih dimenzij so hlodi na stropu vidni. Nad njimi pa se začne prava konstrukcija strehe. Na petcentimetrske plohe je položeno 15 cm izolacije iz ekspandiranega polistirena (EPS). Za hidroizolacijo je uporabljena folija Sika, nad njo pa še protikoreninska zaščita za ozelenjeno streho. Njena primarna funkcija je preprečevanje rasti korenin v konstrukcijo strehe, sekundarna pa je prva zaščita pred deževnico. Zadnji sloj strehe je od 10 do 15 cm debela plast zemlje, na kateri raste trava kot v okolici. Vodozadrževalnega sloja za namakanje na strehi ni, saj je za zalivanje predviden iztok vode iz rastlinske čis­tilne naprave. Trava se kosi dvakrat na leto.

Vsa vgrajena okna so obnovljena stara okna. To velja za lesene dele, medtem ko so zasteklitev in tesnila novi. Okna je Karel Časar v celoti obnovil in vgradil sam. Enako tudi vsa zunanja in notranja vrata.

Nomen est omen
Imena kot palača, vila, kajža, pristava … so od nekdaj opredeljevala vsebino in z njo oblikovanje stavbe. Zadnja desetletja je imenovanje narekovala energija. Ta je prikladna, saj lahko za vsako stavbo na podlagi pretvorbe v kilovatno uro določimo skupni imenovalec in realno primerljivost, kot je »litrska« hiša. Številka pove, koliko litrov kurilnega olja potroši stavba na kvadratni meter ogrevane bivalne površine na leto. Potem je prišla pasivna hiša, za njo pa se je začelo kar tekmovati z novimi izrazi, kot so skoraj ničenergijska, nulta ali plus hiša. Danes smo v obdobju podnebnih sprememb, ko energija ne bo več edini kriterij. Pridružile se ji bodo vsaj še vrednote družbe brez odpadkov, kar pomeni kar najmanjše obremenjevanje okolja med gradnjo, bivanjem in po razgradnji stavbe, ter kakovost bivanja z naravnimi in lokalnimi materiali. V imenu je pomen, zato bo treba poiskati ustrezne izraze.

Inštalacije

Elektrika in voda sta priključeni na javni sistem, odpadne vode se stekajo v rastlinsko čistilno napravo (RČN). Plastični usedalnik s prostornino dva kubična metra poskrbi za grobo čiščenje, za preostalo pa triprekatna RČN. Da avtor trdno verjame v svojo izvedbo, potrjuje dejstvo, da odpadno vodo iz tretjega prekata RČN uporablja za avtomatsko zalivanje zelene strehe.

Za radiatorsko ogrevanje prostorov in sanitarne vode je vgrajena električna peč, pomaga lahko tudi klimatska naprava s 3 kW moči. Prostor za kamin na polena je pripravljen, graditelj išče samo še primeren rabljen kamin. Tako v apartmaju ni nikoli prehladno ali prevroče.

Dovoljenja

Med obnovo stare butane hiše – zanjo je bilo izdano dovoljenje za obnovo – se je pokazalo, da bodo potrebni dodatni posegi. Karel Časar je začel obnovo na podlagi svojih skic in jasne predstave, kaj želi doseči. Zaradi resnosti pristopa je angažiral statika, za vse drugo je bil avtor, naročnik, izvajalec in plačnik.

Pet krogov

Karel Časar je znanje, izkušnje, osebne vrednote in občutek za prostor povzel v koncept petih krogov. To pomeni kontrolirano prelivanje od najbolj umetno grajenega – kar hiša je – do vpetosti v obstoječi prostor. Meje med krogi so nezaznavne, a hkrati jasne. Največ in vse je delal na stavbi. Drugi krog je terasa, kot vezni člen med znotraj in zunaj, kjer je letno kuhinjo in posedanje prilagodil gibanju sonca. Tretji krog je oprema okrog hiše. Ob dovozni poti je postavil solarne luči, med rastline je umestil klopce, relief je poudarjal ali blažil z nizkimi škarpami ali brežinami. Četrti krog – obstoječi sadovnjak – se neopazno prelije v odprto krajino, ki predstavlja peti krog.