Gradnja: Montažna hiša je le en tip lesenih hiš

Kakšna je razlika med lesenimi in montažnimi hišami?

Razlika je v konstrukciji. Najbolj sta razširjeni dve vrsti konstrukcij: skeletna, ki se imenuje tudi montažna ali okvirna, in masivna. Novejši in vedno bolj pogosto uporabljeni sistemi masivne lesene gradnje uporabljajo deset in več centimetrov debele križno lepljene plošče, ki kot nov gradbeni material tvorijo konstrukcijo hiše. Na zunanji strani se izdelata izolacija in fasada, znotraj pa je les viden. Pri skeletni gradnji imamo vertikalne in horizontalne nosilce, med katerimi je izolacija, zunanje in notranje površine pa se obdelujejo z različnimi ploskovnimi materiali (les, mavčnokartonske plošče, omet itd.).

Tradicionalna masivna gradnja pa je večinoma iz drevesnih debel, ki so vidna z zunanje in notranje strani, vendar je pri njih potrebna posebna obdelava, tako da se ne da uporabiti hlodov kar iz domače hoste.

Kakšna je razlika med lesenimi in montažnimi hišami glede materialov?

Ni je, ker je vse les. Montažnih hiš se drži slaba konotacija iz časov pred petimi, štirimi desetletji, ko so jih delali s slabimi materiali, malo izolacije in – moram reči – malo znanja. Iz tistih časov ima montažna gradnja pri nas slab sloves, čeprav danes s tem pojmom neupravičeno enačimo pojem lesene hiše.

Kakšne vrste lesenih hiš poznamo v Sloveniji?

Poznamo tri: skeletne, masivne iz križno lepljenih plošč in masivne iz lesnih debel. Najbolj razširjena je skeletna, torej montažna lesena gradnja, ker je malenkost cenejša od obeh masivnih.

Kako se ti tipi lesenih hiš ločijo po lastnostih?

Ločijo se v malenkostih. Pri toplotni prevod­nosti na primer so majhne razlike. Hlodi so premera 20 in več centimetrov in imajo že sami po sebi dobre izolativne lastnosti, tako da ni potrebna dodatna izolacija. Nekaterim je to všeč, a po mojem mnenju takšne hiše niso za urbano okolje, ker so videti kot gozdna koča. Za urbano okolje mora biti stavba minimalističnih oblik, z oblikovno nevsiljivimi ploskvami, ne pa rustikalnim videzom drevesa. Zunanji videz lesenih (skeletnih in masivnih) hiš je lahko enak kot pri zidanih, saj je fasada v tem primeru obdelana z ometom in se les ne vidi, bolj primerna pa je kombinacija obeh materialov.

Katere so dobre lastnosti lesenih hiš?

Poleg dobrih izolativnih lastnosti je dobra lastnost, da to ni mokra, umazana gradnja, ampak je suha in precej hitrejša. Pa še nekaj je, česar pa vam ne morem povedati v številkah in ni empiričnih študij razen ene, pa še za tisto ne vem, ali je prava ali ne. V leseni hiši je ugodje bivanja mnogo, mnogo boljše kot v zidani. To je treba občutiti. Les je tako dober material – predvsem masivni, ker zelo dobro absorbira vlago iz zraka in jo vrača, kadar je je premalo. To izenačevanje je zelo dobro za počutje v prostoru.

Tu, kjer živiva z ženo, v leseni hiši, smo na klancu in smo zaradi višinskega izenačevanja terena morali narediti zidano klet. Popolnoma drugačen občutek je v kleti, kjer imam pisarno, ali tu, kjer je stavba lesena. Zunaj je lahko 35, 36 stopinj Celzija, notri pa je 28 ali celo 29 stopinj Celzija in ni vroče. To je zanimivo.

Ogrevamo se s toplotno črpalko zrak-voda, po vsej hiši je talno gretje s temperaturo od 23 do 24 stopinj Celzija, ki zelo malo niha, razen poleti, ko imamo vse odprto in želimo biti v stiku z naravo. Spalni del je v glavnem bolj zaprt, zato je tam hladneje.

Je pri lesenih hišah nujen temelj z betonom?

Seveda. Imamo več vrst temeljev: najbolj običajna sta AB-plošča pod celotnim objektom in/ali pasovni temelji, ki so nekakšna temeljna obroba hiše in utrjenega terena. Na zahtevnih terenih uporabimo točkovne temelje in/ali kovinsko podkonstrukcijo, na katero se montira masivna lesena hiša. Redkeje pa uporabimo montažne temelje oziroma Y-nosilce, ki jih se v gradbeništvu uporabljajo za premostitev večjih razponov in se na njih lahko postavi lesena hiša.

Lesene hiše so lahka gradnja, zato je to pravilna izbira na območjih, kot je na primer Ljubljansko barje. Ne vem, zakaj tam gradijo težke betonske hiše, saj so tla mehka in se stavbe neenakomerno pogrezajo. Temeljiti jih morajo s piloti, nasutji in vse to seveda podraži gradnjo. Veliko preprosteje bi bilo z leseno gradnjo, ker je razlika v teži neprimerljiva.

Kaj pa slabe lastnosti lesenih hiš?

Vedno poslušam o gorljivosti lesenih hiš. A imam zelo jasen odgovor: ko zidana hiša gori, gori popolnoma enako kot lesena: gorijo talne obloge, pohištvo, streha in drugo. Pri lesu obstaja t. i. zamik, saj ko les začne goreti, ustvari na površju ogleno plast, ki ščiti notranjost konstrukcije pred hitro porušitvijo. Poruši se itak vse, tudi betonska ali kovinska konstrukcija, a ta oglena plast varuje nosilnost lesene konstrukcije pred porušitvijo tudi do 90 minut, kar je dovolj dolgo, da se umakneš. Gorljivost torej ni argument proti leseni hiši.

Vzdrževanje?

Vsi se bojimo lesa, ker se stara, sivi, poka, zvija, a imamo sodobne rešitve. Za smrekove križno lepljene plošče, ki so vidne v notranjosti hiše, je denimo dovolj enkratno voskanje ali oljenje, za zunanje dele pa uporabimo toplotno modificiran les. To je postopek, pri katerem les segrejejo do 212 stopinj Celzija in mu s tem spremenijo celično strukturo, pri čemer postane dimenzijsko stabilen, oleofoben, hidrofoben in ga ni treba popolnoma nič več vzdrževati. Takega, kot ga dobiš, pritrdiš na fasado in to je vse. Če želiš, ga lahko očistiš z vodo, a tudi to ni nujno. Nobenega vzdrževanja ni več. Je pa res, da je toplotno obdelan les primeren za tlake in fasade in ne najbolj za konstrukcije. Za konstrukcije mora biti les žilav, ker je močnejši.

Koliko časa traja od trenutka, ko ima človek načrt in vsa dovoljenja, do vselitve v leseno hišo?

Eno je gradbeni del, torej zemeljska in betonska dela, ki lahko trajajo kakšen teden ali dva, da imaš betonsko ploščo z vsemi izpusti za vodo, kanalizacijo ipd. Drugo je urejena in ustrezna infrastruktura. Ko je vse to pripravljeno, pridejo lesarji in postavijo leseno hišo v tednu dni. Potem pa pridejo na vrsto vsi detajli, ki vzamejo največ časa: izolacija, fasada, streha, strojne in elektroinštalacije, tlaki itd. Od praznega zemljišča s travo do vselitve preteče vsaj pol leta, včasih tudi več. Vendar običajno manj kot pri zidani hiši.

Kakšna je primerjava med stroški gradnje običajne hiše iz zidakov in lesene?

Še vedno velja prepričanje, da je lesena gradnja dražja. Pa ni res. Smo naredili študije in raziskali trg ter ugotovili, da je enako. Vse je odvisno od načina gradnje in kakovosti vgrajenih materialov. A kakor vedno poudarjam svojim naročnikom: varčuje se pri kvadratnih metrih in ne materialih!

Kje smo v svetovnem merilu, če se primerjamo po postavljanju lesenih hiš?

Po kakovosti izdelave – ne po količini – smo zelo na vrhu. V Skandinaviji imajo ogromno lesenih hiš, a so v bistvu zelo preproste. Pri nas pa smo zelo zahtevni in obrtniki znajo vse to narediti. Naše lesene hiše so dobro narejene.

Kaj pa po tehnologijah? Smo primerljivi?

Smo. Glede tehnologij, konstrukcije in arhitekture smo v Evropi zelo dobro pozicionirani, smo v zgornji polovici, ne zaostajamo. Znamo narediti. Problem je samo v tem, da ljudje tega še niso prepoznali zaradi negativnih konotacij iz preteklih desetletij.

Vendar se je odnos do lesenih hiš le spremenil.

V zadnjih desetih letih se je ta odnos zagotovo spremenil za kakšnih 30 odstotkov. Smo pa daleč od Avstrije ali Skandinavije, kjer ločijo poceni in drago leseno gradnjo. Pri nas vsi mislijo, da je lesena gradnja dražja. Pa ni, lahko je cenejša.

Torej je razlika med montažnimi hišami danes in nekoč zelo velika?

Pri montažnih hišah je bil narejen izreden preskok, saj so imele prve le 10 centimetrov izolacije. Danes je standard stena z 20 centimetri izolacije ali več. Na strehi je najmanj 30 centimetrov izolacije, pod ploščo je izolacija … vse je zelo izolirano.

Bistvena razlika pa je pri materialih: nekoč so uporabljali slabo sušen masivni les, iverke, lepljene s formaldehidnimi lepili. Zdaj so to križno lepljene plošče, ki so lepljene z medicinskimi lepili, preverjeno zdrave. Preskok v materialih je izjemen. Vsi so certificirani, ekološko nesporni in zdravstveno primerni. Kot material za notranjo površinsko obdelavo lesenih sten je meni na primer všeč vosek, ki ga naneseš z valjčki ali gobicami, in če pozneje kaj poškoduješ, pokitaš in spet premažeš z voskom. Res preprosto.