Hiša iz porobetona: Ko iz novega zraste staro

20. 7. 2020 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak | Fotografije: arhiv Nepremičnine Smuk

Danijel Smuk, kranjska gora, domačija Pr’ Gromo, hiša iz porobetona, hiša iz siporeksa, siporeks, porobetonski zidaki

Novogradnje spreminjajo vizualno podobo naselij. So drugačne, drzne in ujamejo pogled. Kaj pa, če iz novega naredimo staro? Sodobni materiali omogočajo, da bivanje v stavbi izpolnjuje pričakovanja uporabnika, hkrati pa lahko z njimi ohranimo videz, kakršen se po naših krajih zaradi dotrajanosti spreminja v ruševine. Domačija Pr’ Gromo v starem jedru Kranjske Gore združuje prav to: sodobne materiale in starinski videz.

»Domačija Pr’ Gromo je bila kmetija, ki sta jo sestavljala stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Po ocenah zavoda za varstvo kulturne dediščine je bila hiša stara okoli 300 let. V njej je delovala tudi prva smučarska šola v Kranjski Gori,« je povedal Danijel Smuk, lastnik nepremičninske agencije Nepremičnine Smuk.

Domačija Pr' Gromo

Iz novega staro, da se ohrani videz vaškega jedra

Staro in dotrajano domačijo z gospodarskim poslopjem, ki stoji v središču vaškega jedra Kranjske Gore, nasproti hotela Kotnik in le streljaj od cerkve Device Marije Vnebovzete, je agencija kupila in se jo odločila prenoviti.



»Zaradi dotrajanosti stavbe obnova nazadnje ni bila mogoča, zato smo jo, potem ko je ministrstvo za kulturo izdalo odločbo o rušitvi, podrli,« je dodal Smuk. Stari kamniti zidovi so bili nevarno razpokani, v ostrešju in drugih lesenih delih pa so se naselili lesni škodljivci.

PREBERITE ŠE: LESENA HIŠA: DOBRA KLIMA IN VIDNI STIK Z LESOM

Odločitev, da bo iz novih materialov zgradil domačijo v skoraj takšni podobi, kot so jo predniki pred nekaj stoletji, je bila osebne narave. »Središče Kranjske Gore mora ohran­jati takšen videz, kot ga je imelo nekoč. Preveč je divje gradnje, izgublja se stara podoba,« je pojasnil Danijel Smuk, ki se mu staro zdi lepo. Med drugim se je kot lastnik agencije lotil prenove več starih stavb v Kekčevem kraju. Po nasvetih zavoda za varstvo kulturne dediščine je tako stekla rekonstrukcija domačije Pr’ Gromo. »Domačija je bila primer skromne gradnje, zato nismo mogli pretiravati z drago dekoracijo, saj smo želeli ohraniti njen videz, ki so ga prejšnji lastniki zanemarili,« je še dodal sogovornik.

Preprosta in hitra gradnja, visoka toplotna izolativnost

Porobetonski zidaki
Porobeton (pogovorno tudi siporeks) sestavljajo kremenčev pesek, apno, cement in voda. Spada med gradbeni materiali z najnižjo toplotno prevodnostjo, zidaki iz njega so lahki in porozni. Vsak element (gradnik ali zidak) vsebuje več tisoč majhnih zaprtih zračnih por, ki delujejo kot toplotna izolacija. Zidak debeline 40 centimet­rov ima toplotno prevodnost lambda 0,084 W/mK in s tem doseže toplotno prehodnost konstrukcije 0,21 W/m2K. (vir: Ytonghisa.si)
Z enoslojnim zidom debeline 40 centimetrov že zadostimo kriterijem toplotne zaščite v stavbah. Vgradnja inštalacij je hitrejša kot pri hišah, zgrajenih iz opečnatih zidakov, saj potrebujemo zgolj električni rezkar ali strgalo za izdelavo utorov. S porobetonskimi zidaki lahko obnovimo ali moderniziramo obstoječe objekte, izvedemo nadzidave in dozidave starejših objektov, pri katerih niso mogoče prevelike dodatne obremenitve.

Da bi delo potekalo čim hitreje in preprosto in da gradbišče v jedru kraja ne bi bilo moteče, so se odločili za gradnjo s porobetonskimi zidaki. Gradbišče v tem primeru zahteva precej manj prostora, omogoča dober pregled nad materialom, gradnja pa hitro napreduje.

»Najprej smo zalili temeljno ploščo, pritličje smo zgradili iz porobetonskih zidakov, nato je sledila medetažna plošča in porobetonski zidaki do ostrešja. V dogovoru z zavodom za varstvo kulturne dediščine smo ohranili volumen, višino, oboke, križno zavetrovanje in postavili gank kot komunikacijo,« je pojasnil Danijel Smuk. Če se je kdo pred letom 2015, ko se je začela gradnja nove Gromove domačije, sprehajal po središču Kranjske Gore, ganka najbrž ni opazil. »Med pregledom stare konstrukcije smo našli lesene konzole, kar pomeni, da ga je hiša prvotno imela, a so ga nekoč odstranili,« je še dodal Smuk. Gank v zgornji etaži hiše, obrnjen na ulico, ki vodi do trga pred cerkvijo, je izdelan iz macesnovega lesa, enako lesena fasada v mansardnem delu. Macesen sčasoma posivi in se bo barvno lepo ujel s streho, betonskimi strešniki sive barve.

Frčade namesto strešnih oken

Dve frčadi na strehi, ki jih stara domačija ni imela, so dodali, saj so se hoteli izogniti uporabi strešnih oken. »Na stari hiši strešna okna ne bi delovala tako lepo kot frčade. V dveh mansardnih stanovanjih, vsako v velikosti 50 kvadratnih metrov, pa smo svetlobo nujno potrebovali,« je pojasnil. Oblika oken je ostala enaka kot v stari hiši, so lesena in narejena po meri ter imajo dunajski križ.

Stene iz porobetona so debele 30 centimetrov, zato so hiši na fasadi dodali še izolacijski ovoj iz kamene volne, debel 16 centimetrov. »Ogrevanje je urejeno s kaminskimi pečmi in električnimi radiatorji. Vsako stanovanje ima svoj kamin, enako tudi poslovni prostor v pritličju,« je še opisal Smuk.

!!galerija!!


Na stari hiši je bila streha v celoti lesena, vendar po Smukovih besedah skodle niso bile prave. »Na prvotni strehi so bile navadne deske, po domače šinkl. »Skodlam smo se izognili, saj je prave zelo težko dobiti, obsojen pa si tudi na redno menjavanje,« je dodal. V notranjosti niso izdelali lesenih stropov, ki so značilni za več sto let stare hiše, temveč betonsko medetažno ploščo. So pa v pritličju strop obložili z macesnovim lesom. Skupaj s hrastovim podom hiša tudi v notranjosti spominja na preteklost.

Lastnik enega izmed stanovanj v mansardi pravi, da je nad bivanjem na domačiji Pr’ Gromo (ta je ohranila svoje ime, kljub temu da je novogradnja) navdušen. »Predvsem mu je všeč, da ga nikoli ne zebe in da za ogrevanje porabi izredno malo električne energije,« je pojasnil Smuk.

PREBERITE ŠE: DRUGAČNA KLASIČNO ZIDANA PASIVNA HIŠA

Nadaljevanje ohranjanja tradicije

Pred hišo so ohranili košček zelenice, na kateri počiva star voz, s katerim so nekoč s travnikov vozili seno in druge pridelke. Na posesti, kjer so nekoč najbrž trdo delali, jih zdaj čaka rekonstrukcija gospodarskega poslopja, ki pa je še vedno pod spomeniškim varstvom. Nadomestna gradnja bo ohranila videz senika in hleva, zgrajena pa bo iz porobetonskih zidakov (pritličje oz. del, kjer je bil včasih hlev) in s skeletno gradnjo (prva etaža in mansarda). Prostori bodo namenjeni gospodarski dejavnosti, v prvi etaži in mansardi pa bodo štiri stanovanja. Za rekonstrukcijo senika so naročili arhitekturni posnetek, ki je v primeru objektov, varovanih kot kulturna dediščina, za umetnostnozgodovinske raziskave, konservatorje in restavratorje osnova za razumevanje gradbene zgodovine in načrtovanje gradbeno-restavratorskih posegov. »Arhitekturni posnetek vsebuje tudi preštete stare žeblje, vse grede in deske. Je obsežen in izredno natančen,« je pojasnil Smuk.

Po dogovoru z zavodom za varstvo kulturne dediščine pa so morali pri seniku podreti mostovž. S travo poraščenih klančin, po katerih so v prvo etažo senika običajno spravljali seno in slamo, je v Sloveniji vse manj. Zdaj bolj kot romantične klančine potrebujemo parkirna mesta, je razočarano ugotovil Smuk, ki v starih stvareh še vedno vidi poseben čar.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE