Ali je v prihodnjih desetletjih še pričakovati gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v Evropi in Sloveniji?

Vsekakor. V urbanih središčih je sicer pričakovati, da se bo nadaljeval trend »vertikalne gradnje«, gradnje visokih večstanovanjskih objektov, prenove obstoječih večstanovanjskih stavb z nadgradnjami in podobno; lesena montažna gradnja v tej smeri in v skladu s smernicami trajnostnega bivanja omogoča učinkovite rešitve. Po drugi strani pa že danes opažamo, da je podeželje čedalje bolj v ospredju bivalnih pričakovanj. In tu bo veliko priložnosti za novogradnje, pa tudi za obnovo in nadomestno gradnjo že obstoječih hiš. Vse pogosteje se razmišlja o odpravi sindromov bolnih stavb, zagotovo pa bo v prihodnje še več govora o obstoječih objektih, ki zaradi slabih materialov, napačne gradnje, slabih prezračevalnih sistemov povzročajo slabo počutje in celo bolezni uporabnikov. Take stavbe, zagotovo so med njimi tudi stanovanjske hiše, bo treba prenoviti ali nadomestiti s primerno novogradnjo. Oblikovne trende v arhitekturi je težko predvideti, mogoče pa je reči, da bo prihodnost stavila na pametno in zdravo gradnjo, kar narekuje tudi rabo naravnih materialov.

Se bo torej bivalna klima v novogradnjah prihodnjih desetletij izboljšala?

Gotovo. Že smernice skoraj ničenergijske gradnje narekujejo zahteve, ki sovpadajo z zdravim bivalnim okoljem, les kot naravni material s svojimi izjemnimi lastnostmi pa je že zdaj v prednosti, kar zadeva zagotavljanje zdravega bivanja. Les namreč zelo ugodno vpliva na človekovo počutje, v vseh letnih časih vzdržuje prijetno klimo v prostoru, uravnava vlago, deluje kot biološki filter, je topel na dotik in ugodno vpliva na počutje.

V kakšno smer bodo v prihodnjih desetletjih šle spremembe?

Energijska poraba in trajnostni kazalniki so že zdaj v središču snovanja novogradenj, pri čemer so veliko vlogo odigrale tudi vedno večja ozaveščenost ljudi ter evropske spodbude in direktive na drugi strani. Lesena montažna gradnja je na tem področju dobro razvita, sledi smernicam trajnostne gradnje, ponuja učinkovite odgovore na zahteve energetsko visoko učinkovite in varčne gradnje. Omogoča pa tudi nadaljnji napredek in optimizacijo procesov. Stopnja predizdelave, ki pomeni veliko prednost pri gradnji v primerjavi z drugimi načini, je visoka, lahko pa je še veliko višja – priložnost je zlasti v modularni gradnji, pri kateri so posamezni moduli predizdelani do najvišje stopnje. Sestavljene enote se prenesejo na gradbišče in tam sestavijo v večje enote; tako se gradnja z gradbišč pravzaprav preseli v nadzorovano okolje proizvodnje. S standardizacijo, avtomatizacijo in tudi robotizacijo se optimizirajo vsi procesi, pri čemer veliko vlogo odigrajo tudi napredna orodja za načrtovanje, digitalizacija, celostna implementacija BIM-tehnologije. Namen vsega tega je omogočiti varčno, varno ter kakovostno in zdravo bivalno okolje, grajeno po smernicah trajnostne gradnje.

Kakšen način bivanja lahko pričakujemo?

Koncepti bivanja se bodo gotovo spreminjali. Napovedi, kakšen bo način bivanja denimo čez 50 let, so sicer nehvaležne, skoraj gotovo bodo koncepti pametnih hiš krojili nove trende, sledili bodo drugačnim navadam in dinamiki bivanja, prepričani pa smo, da bo v središču še vedno vidik kakovostnega, varčnega in varnega bivanja v zdravem bivalnem okolju. Tehnologije in razvoj bodo določali, kako to karseda učinkovito doseči, les kot glavni gradnik naših hiš pa bo, upamo si trditi, še naprej odlično izhodišče tudi za uresničevanje bivalnih želja in pričakovanj prihodnjih generacij ter bo zagotavljal ugodje in udobje bivanja.

Kateri novi materiali imajo perspektivo v gradnji montažnih stavb? Bi bilo mogoče, da bi se uporabljalo še več stekla?

Gotovo je kar nekaj materialov, ki imajo perspektivo v gradnji, a možnosti razvoja gradnje z lesom še zdaleč so izčrpane. Les bo v kombinaciji z drugimi, tudi »pametnimi« materiali, ne nazadnje s steklom, ki ima odlične karakteristike in možnosti uporabe, omogočal še boljše rešitve na področju gradnje, zagotavljanja visoke energetske učinkovitosti, predvsem pa kakovosti bivanja in skrbi za ohranjanje okolje.

S kakšnimi sistemi bodo opremljene hiše?

Cilj in osnovni namen pametnih sistemov in konceptov je izboljšanje ugodja in kakovosti bivanja, zagotavljanje varnosti in učinkovito upravljanje energije – na teh poudarkih bodo najverjetneje tudi temeljili sistemi, s katerimi bodo opremljene hiše.