Situacija je naslednja; preden položijo parket je treba izolirati ostrešje, izvesti suhomontažo z gips ploščami, pokitati in pobeliti stene ter stropove. Vse bomo izvedli v lastni režiji po tem vrstnem redu.

Toplotne izolacije naj ne bi bilo nikoli preveč, kljub temu pa je treba izbrati optimalno debelino.

Izolacija ostrešja v našem primeru pomeni spoj toplotnega ovoja, ki bo objemal hišo. O izolaciji ostrešja sem razmišljal že v času gradnje mansarde in potem še pri izvedbi ostrešja. Pod ostrešjem smo pustili dovolj prostora, da bomo lahko vgradili zadostno debelino izolacije. Debelina toplotne izolacije je ključna za dobro toplotno izolativnost hiše. Zdaj niso več v ospredju zime, ampak je poletje tisto, zaradi katerega bolj potrebujemo dobro izolirano streho. Fazni zamik izolacije je tisti, ki vpliva na to, ali se bomo v mansardi počutili dobro, ali pa se bomo »savnali« v poletni vročini. Toplotne izolacije naj ne bi bilo nikoli preveč, kljub temu pa je treba izbrati optimalno debelino. Našo hišo bomo po celotnem ostrešju oblekli z dobrimi 30 cm izolacije. Debelina izolacije bo enaka v poševninah in v ravnem delu stropa. Planirano je, da prvi sloj v debelini 16 cm položimo med špirovce, drugih 16 cm pa prečno pod špirovci in nad konstrukcijo za suhomontažo.

Za izolacijski material sem izbral stekleno volno SF 34. Za bolje izolativno stekleno volno SF 32 se nisem odločil, ker je bistveno dražja in po mojem mnenju ne opraviči stroška z boljšimi izolativnimi lastnostmi. Ta tip steklene volne je tudi dovolj čvrst, da se zadrži med špirovci. Z volno slabše toplotne prevodnosti, npr. DF 39, ki je tudi mehkejša, si ne predstavljam vstavljanja volne med leseno konstrukcijo. Le ta bi zagotovo ves čas izpadala zaradi slabše trdnosti.

Izvedba izolacije ni pretirano zahteven proces, zahteva pa natančnost polaganja in zatesnitev špranj. Sam sem si pomagal tako, da sem mesta, kjer izolacije nisem mogel narediti z volno, napolnil s purpenom. Še največji problem pri polaganju steklene volje je dejstvo, da le ta pika. Drobci vlaken so hitro tudi v zraku, zato je nujna zaščitna obleka, maska za usta in očala. Ne glede na vso zaščito pa lahko pričakujete kihanje, kašljanje in ob koncu dneva pordelo ter srbečo kožo.

!!galerija!!

Najtežje je z ostanki, oziroma takrat, ko je treba izolirati več kosov izolacije. Tudi to z nekaj truda gre, sem si pa večino prihranil kar za drugo plast izolacije v ravnem delu strehe.

V polni bojni opremi, zaščiten pred milijoni steklenih delcev v zraku sem se lotil izoliranja poševnin. Prerezal sem folijo prve role steklene volne. Stisnjena izolacija se samodejno odvije in napne na debelino 16  cm. Izmeril sem dolžino poševnine strehe od kolenčnega zidu do stropa. Upošteval sem tudi, da bom volno zatlačil globoko pod streho, vse do roba fasade. Prav tako je treba upoštevati, da se bo volna najlepše prilegala, če bo nekoliko daljša in bo segala čez končno višino stropa. Tako bo tudi polaganje izolacije po stropu enostavnejše, stiki pa bodo bolj tesni. Pri izmeri širine med špirovci sem upošteval, da bom odrezal dva centimetra širšo volno, da jo bo mogoče med špirovce vpeti. Le z zadostno širino volne bo ta obstala med leseno konstrukcijo. V našem primeru je širina med  špirovci cca. 85 cm in bi bil samo en centimeter več, kot je pogosto zaslediti med nasveti, premalo. Najtežje je z ostanki, oziroma takrat, ko je treba izolirati več kosov izolacije. Tudi to z nekaj truda gre, sem si pa večino prihranil kar za drugo plast izolacije v ravnem delu strehe. Tam bo polaganje ostankov lažje in zagotovo bolj natančno.

Polaganje med leseno konstrukcije gre hitro. Volno sem rezal z olfa nožem, za ravne linije sem si pomagal kar s C profilom za suhomontažo. Delo sem opravil sam, dodatne pomoči niti nisem potreboval.

Povsem drugače je z vgradnjo druge plasti izolacije. Tu je že potrebna kovinska konstrukcija in zaradi pomankanja prostora je polaganje volne bolj zahtevno. Prečni profili in nosilci so v napoto, zato je pravo objemanje z volno neizogibno. Zaradi lažje izvedbe sem se odločil, da na poševninah volne ne bom polagal prečno, kot je priporočeno, ampak vzdolž že obstoječe. Slaba stran tega je, da se robovi volne ne prekrivajo povsod. To sem delno rešil s tesnim stikom med volno. Res sem se trudil, da prekinem vse proste pretoke zraka in prepih.

Če le ne bi bila volna tako neprijazna na otip, bi bilo delo prav prijetno. Porabil sem 38 rol izolacije, kar je zneslo slabih 1.200 €.

Medtem ko sem na poševnine moral položiti vseh 32 cm izolacije zaradi nadaljnje suhomotnaže, sem na stropu položil samo prvo plast izolacije. Napeljava prezračevalnih cevi in kablov je naslednja faza, ki mora biti izvedena pred položitvijo druge plasti izolacije. Vgradnja druge plasti bo enostavnejša, saj jo bom opravljal na podstrešju, kjer volne ne bo potrebno več vpenjati nad glavo, ampak bom izoliral tla pod sabo.

Če le ne bi bila volna tako neprijazna na otip, bi bilo delo prav prijetno. Ni zahtevno in v kratkem času je dosti videti. Za dokončno izoliranje mansarde je predhodno potrebna tudi izvedba suhomontažne konstrukcije. To pa je bil malo večji izziv. Največji strošek pri izvedbi suhomontaže z izolacijo predstavlja steklena volna. Porabil sem 38 rol izolacije, kar je zneslo slabih 1.200 €.