Tako nam je izvajalec montažne hiše že pri pridobivanju gradbenega dovoljenja vnaprej svetoval, na kakšen način pripraviti dokumentacijo, da na koncu težav pri pridobivanju uporabnega dovoljenja ne bo – v gradbenem dovoljenju imamo namreč vključen še nadstrešek z lopo, za katerega smo že takrat vedeli, da ga bomo zaradi financ izvajali kasneje. Zahtevo za pridobitev uporabnega dovoljenja se vloži pri tistem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

Primopredajo hiše smo imeli, kot rečeno, že konec maja, vseeno pa smo morali počakati še na izvedbo sončne elektrarne, da so bila vsa dela izvedena in zaključena skladno s projektom. Poleg tega smo morali pri naši geodetinji naročiti še elaborat za vpis stavbe in njenih delov v zemljiško knjigo ter predložiti potrdilo o vložitvi elaborata na GURS – samo potrdilo zato, ker v tem trenutku na GURSU zaradi menjave sistema vse stoji in imajo velike zaostanke pri vpisovanju stavb v sistem in dodeljevanju hišnih številk. Nato so sledila še usklajevanja izvajalca ter našega nadzornika – na koncu mora namreč ravno on podpisati izjavo, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve. Po novem gradbenem zakonu je pridobivanje uporabnega dovoljenja menda precej poenostavljeno, kar nam je prišlo zelo prav. 

Vse dokumente (oz. tako sem mislila), sem uspela urediti že takoj po končanem projektu, izvajalci so bili pri tem res dosledni in dokumente pripravili na način, kot so to zahtevali na upravni enoti. Po dveh tednih smo prejeli dopis, da se je kljub temu pojavilo še nekaj malenkosti, s katerimi smo morali vlogo dopolniti. Dopolnitev sem kar osebno odnesla na upravno enoto, tudi z namenom, da lahko že isti dan izvem, če smo uspešno dodali vse manjkajoče papirje, ali je potrebno še kaj. Na srečo ni bilo potrebno in uporabno dovoljenje je bilo že naslednji dan pripravljeno za odpoved pritožbi in s tem tudi na njegovo pravnomočnost. 

Celoten postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja je bil torej zelo preprost – mislim, da predvsem zaradi tega, ker smo projekt že na začetku zastavili na način, da se do konca ne bo več spreminjal ter je izvajalec dobro vedel, kako se tem stvarem streže. Šele ko sem se pogovarjala z znanci, ki so dokumentacijo urejali sami, sem izvedela, koliko enega dela ter živcev smo si na ta način prihranili. Eden od ogromnih dejavnikov za gradnjo montažne hiše na ključ preverjenega izvajalca je torej tudi to – res zelo poenostavljen postopek (zate kot investitorja) pridobivanja bistvenih dokumentov, da lahko hišo potem tudi dejansko uporabljaš.

Hkrati je uporabno dovoljenje tudi eden od pogojev za pridobitev subvencije Eko sklada – investicija mora biti izvedena ter dokončno plačana. Tudi pri tem je sodelovanje izvajalca bistveno – pri nas so večino dokumentacije pripravili oni. Poleg tega tudi banka, ki je za nepremičnino dala kredit, zahteva na koncu izvedene investicije uporabno dovoljenje – če od začetka investicije mine več kot eno leto, pa po navadi tudi novo cenitev. Pri nas se je cenilec že najavil in me prav zanima, če bo zdaj, po enem letu, v popolnoma drugačnih gospodarskih razmerah, ocenjena vrednost hiše kaj drugačna kot takrat. 

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.