Lebdeča hiša, ki se spogleduje z vrtom

Ana in Matej sta pred nekaj leti bivala v stanovanju v osrčju dolenjske prestolnice. Skupaj z otrokoma sta veliko časa preživljala na prostem. »Smo aktivna družina, gibanje v naravi nam ogromno pomeni, že dalj časa pa smo si zaželeli tudi lasten vrt.« Ker pa k vrtu spada tudi hiša, sta se odločila, da kupita parcelo in na njej zgradita dom. Svoj prostor pod soncem sta našla na gričku nad Novim mestom. Prepričana, da sta kupila ravno parcelo, sta lastnika sprva razmišljala o preprosti atrijski hiši. Obotavljanja ob odločitvi, kateremu podjetju bosta zaupala gradnjo hiše, ni bilo. »Naši družinski prijatelji imajo Lumarjevo hišo, večkrat sva bila pri njih in nama je bilo všeč, kar sva videla. Tako sva se odločila za hišo istega proizvajalca. Ko sva na sestanku z Lumarjevo ekipo pojasnila, kakšen tip gradnje nama je všeč, so naju povezali s SoNo arhitekti, ki so pripravili edinstveno idejno zasnovo, nad katero sva bila navdušena,« razlagata Ana in Matej.

Razgibana volumna

Brežino so SoNo arhitekti izkoristili na domiseln način. Niso se odločili za napol vkopano hišo, ki bi se z večjimi površinami odpirala proti uvozni cesti, temveč so, vedoč, da sta lastnika odprta za drzne rešitve, šli z načrtovanjem korak dlje in na ravni vrta zasnovali pritlično hišo, ki proti cesti nežno zalebdi nad tlemi. Pod lebdečim delom, ki je utrjen s kovinskimi stebri, najdemo prostor za parkiranje avtomobilov in varno spravilo tehničnih stvari, ki jih hiša potrebuje. Lebdeči del objekta je nekoliko podaljšan nad glavnim vhodom in tako odlično nadomesti nadstrešek.

Skoraj ničenergijsko hišo  tako sestavljata dva volumna: eden, ki previsi, in drugi, ki je položen na pokleteni del in izravnani teren. Lebdeči del ima ravno streho in se v predelu otroških sob ter kopalnice odpira proti bližnjemu gozdnemu robu, medtem ko se spalnica odpira proti vrtu. Drugi, bivalni del, pa je zasnovan z drugačnim značajem – kot atrijska dvokapna hiša, ki se po celotni vzdolžni stranici povezuje z bivalnim vrtom. Dvojnost volumnov je zelo lepo izražena ne le z obliko strehe, pač pa tudi z barvo fasade in konstrukcijsko logiko obeh delov. 

Po stopnicah v bivalni del

V hišo družina vstopi na ravni ceste. Iz prostorne in zračne veže po odprtem stopnišču z umetelno oblikovano železno ograjo stanovalce pot popelje v zgornjo etažo, položeno na družinski vrt. Dnevno-bivalni prostor je zasnovan odprto. V njem so združene kuhinja, jedilnica in dnevna soba, v osrčju katere je umeščen veliki kavč, ki s premičnimi blazinami omogoča vsakomur, da se namesti, kakor želi. V notranjosti doma, ki ga je zasnovala arhitektka Špela Modic iz biroja Prostorama, se harmonično prepletajo leseni, beli in sivi pohištveni kosi ter raznolika svetila. Sodobnim oblikovalskim in po meri izdelanim kosom pohištva pa delajo kontrast mladostni in sproščeni dodatki, ki v dom mlade družine vnašajo igrivo energijo.

Zasnova, prilagojena družini

Čeprav je bil dom mlade družine zasnovan povsem netipično, so pri Lumarju radi sprejeli izziv in izvedbo popolnoma prilagodili lokaciji in željam družine. Hiša je zgrajena v konceptu Lumar Zero Emission Living,  ki upošteva ključne kriterije trajnostne gradnje; bivalno ugodje, nizko porabe energije in minimalen vpliv na okolje. Družini je tako zagotovljeno prijetno bivalno ugodje v vseh letnih časih, s hkratnimi nizkimi obratovalnimi stroški. Ogrevajo se s toplotno črpalko zrak-voda, svež zrak pa venomer kroži zaradi prezračevalne naprave z rekuperacijo zraka.

Individualno zasnovani objekt površine 168 kvadratnih metrov je s panoramskimi stenami povezan s teraso, ki je zasnovana v zamaknjeni niši s kar 13 metrov dolgim in tri metre širokim napuščem brez podpornega vogalnega stebra. »Pri gradnji lesenih montažnih stavb praktično ni več omejitev. Tam, kjer bi v preteklosti moral stati steber, ta danes ni več potreben, saj križno lepljen les dopušča izjemne razpone,« razlagajo v Lumarju.

Rastline za več intimnosti

Želja lastnikov je bila, da bi na delu vrta lahko pridelovala zelenjavo, sicer pa naj bi okolica ponujala družini zavetje v najrazličnejših barvnih odtenkih. Krajinska arhitektka Neža Mekota je dvigajoči se teren na koncu parcele premostila z visoko škarpo, ki ima hkrati funkcijo dvonivojske visoke grede, na kateri raste zelenjava. Več intimnosti bo sčasoma zagotovila živa meja iz fotinije, ki lepo zaokroža parcelo in pričara privlačen kontrast v kombinaciji z drugimi drevninami.

Za estetiko in varen korak od spodnjega nivoja, kjer hiša nežno zalebdi nad tlemi, pa vse do terase so bili izbrani betonsko sivi tlakovci. Iz njih so zasnovane pohodne površine, ki povezujejo teraso in zelenico, ter stopnice, ki popeljejo domače od uvoza do bivalnega vrta. Voluminoznost zunanjega stopnišča je krajinska arhitektka zmehčala z živo preprogo iz vresja, ki so se mu v kisli prsti pridružile še ameriške borovnice in sleči. Ti razveseljujejo z nežno barvitostjo takrat, ko se prebuja pomlad, medtem ko v drugih letnih časih v okolici zablestijo druge rastline, ki pričarajo nove poudarke v vrtni kompoziciji.

Naročnik oglasne vsebine je Lumar