Potem ko smo pri montažni gradnji družinskih hiš dolgo govorili predvsem o lesenih hišah iz lahkih gradiv, se v zadnjem času temu principu v Sloveniji pridružujejo še masivne lesene hiše iz križno lepljenega lesa in sistem montažne gradnje ICF, pri katerem se v toplotnoizolativne opažne elemente iz penjenega polistirena vlije beton.
Ponudniki vseh vrst montažnih hiš poročajo, da tipske projekte, pri katerih je mogoče izbrati razrede energijske učinkovitosti (poenostavljeno, porabe energije za vse potrebe hiše), vse bolj zamenjuje individualna zasnova (tako glede tlorisa kot energijskega standarda), pogosto tudi z izvedbo na ključ, pri kateri je resda detajle treba doreči že v fazi projektiranja, a je zato med gradnjo veliko manj presenečenj, nepredvidenih zastojev, povečanja stroškov in podobno. Večina uveljavljenih ponudnikov s svojimi projekti teži k družinskim montažnim hišam s čim boljšo energijsko bilanco, tako pri konstrukcijsko-izolativnih rešitvah kot ponujenih strojnih inštalacijah (ogrevalno-hladilni sistemi, prezračevanje, energijsko racionalne pametne inštalacije itd.).
Danes se pojem montažne hiše v primerjavi s splošno razširjeno predstavo izpred desetletij bistveno razlikuje. Medtem ko so imele prve le 10 centimetrov izolacije, je zdaj standard stena z 20 centimetri izolacije ali več. Na strehi je najmanj 30 centimetrov izolacije, izolacija je tudi pod temeljno ploščo …
Najpogostejši sistem montažne gradnje pri nas je še vedno panelna montažna gradnja. Pri njej vse konstrukcijske elemente (stene in strope) izdelajo v proizvodnji, na gradbišču jih le še sestavijo. Stene, stropi, redkeje pa strešni elementi so na podlagi arhitekturnega načrta pripravljeni v obliki panelov, še preden jih pripeljejo na gradbišče. Panel je sestavljen iz več plasti, ki so pri različnih proizvajalcih različne, v osnovi pa na zunanji strani uporabljajo OSB- ali kakšne druge lesnovlaknene plošče in na notranji največkrat mavčnokartonske plošče. Vmesni prostor, mere katerega določajo nosilci, ki so sestavljeni iz masivnega lesa na robovih, vmes pa je vstavljena OSB-plošča, je zapolnjen s toplotno izolacijo.
Pri skeletni montažni gradnji več faz dela poteka na gradbišču. Nosilne lesene elemente hiše na podlagi natančnega načrta razrežejo na računalniško vodenih strojih v tovarni, označijo vsak kos posebej in pripravijo vse lesne zveze, s katerimi ga potem na gradbišču postavijo in povežejo konstrukcijo. Tudi medetažne plošče izdelajo skeletno, s spodnje strani jih običajno zaprejo s ploščami OSB, na zgornji strani pa vgradijo estrih, ki zagotavlja dodatno zvočno izolacijo, plast izolacije vstavijo tudi med stropnike. Zunanji obod hiše potem med vertikalnimi in horizontalnimi nosilci zaprejo z različnimi ploščami iz lesa, na notranji strani konstrukcije so plošče namenjene izdelavi sten (lahko so mavčnokartonske plošče), na zunanji strani za fasado. Vmes se naredijo odprtine za okna in vrata, prostor med notranjimi in zunanjimi ploščami se zapolni s toplotno izolacijo. Sledi izdelava ostrešja s sodobnimi izolacijskimi sloji in kritino.
Novejši sistemi masivne lesene gradnje, ki se vedno bolj uveljavljajo, uporabljajo deset in več centimetrov debele križno lepljene lesene plošče (s kratico CLT, tudi X-lam), ki tvorijo konstrukcijo hiše. Na zunanji strani se izdelata izolacija in fasada, znotraj pa je les lahko po želji viden. Gradnja hiše iz križno lepljenih lesenih plošč je montažna, ker je osnovna konstrukcija prefabricirana, vnaprej načrtovana v 3D-tehniki na računalniku in poslana v proizvodnjo, iz katere dobijo formatirane plošče, potem pa jih na terenu sestavijo. Masivnost ji daje križno lepljen poln les, v katerega je s poliuretanskim lepilom, ki ne hlapi, pod tlakom zlepljenih več plasti desk, pri čemer lesna vlakna v vsaki plasti potekajo pravokotno glede na sosednjo. Takšna vezava daje ploščam dimenzijsko stabilnost in nosilnost v obeh smereh.
Pri tehnologiji ICF izvedejo temeljno ploščo ter obodne in notranje armiranobetonske nosilne stene z uporabo po meri izdelanih toplotnoizolativnih opažnih oblikovnikov iz ekspandiranega polistirena (EPS), v katere se vstavi armatura in vlije beton. Pri strehi se 35 cm debeli elementi strešne izolacije, prav tako iz EPS, medsebojno povezujejo s stikom na pero in utor ter se tesno polagajo prek špirovcev in sproti vijačijo. Opažne elemente v tovarni pripravijo za vsak projekt posebej. Prednost sistema je tudi masivna izvedba – za beton, ki je v sredici sten, je namreč značilna velika toplotna akumulativnost, kar velja tako za zadrževanje hladu poleti kot toplote pozimi.