Montažne hiše: Prevladujeta individualna zasnova in izvedba na ključ

Ključne prednosti montažne hiše pred klasično grajeno so večja energijska varčnost in majhni stroški porabe, udobje bivanja, naravni materiali, natančna in hitra gradnja. Pri montažni hiši je sicer več stvari treba doreči že v fazi projektiranja, torej prej kot pri običajni gradnji, a je zato med gradnjo veliko manj presenečenj in nepredvidenih situacij. Posebej velja poudariti vodeno gradnjo za vnaprej znano ceno, pri čemer eno podjetje uskladi vse izvajalce in na koncu tudi jamči za izvedbo. Prednost pa je prav tako večji izkoristek prostora, saj ima povprečna hiša zaradi tanjših sten pri enakih zunanjih gabaritih vsaj za 10 kvadratnih metrov več notranjih površin, pojasnjujejo proizvajalci. 

Prednosti 
• Hitra izvedba: ne glede na sistem montažne gradnje –skeletni ali panelni – je hiša praviloma vseljiva v približno pol leta pozačetku gradnje.
• Uporaba naravnih materialov: les najbolje uravnava vlago vprostoru in je šestkrat boljši izolator kot opeka ter 15-krat boljši kot beton,kar vpliva na višino stroškov za ogrevanje.
• Trajnostni vidik: les ima medvsemi gradbenimi materiali najmanjši ogljični odtis.
• Potresna varnost: lesenakonstrukcija se zelo dobro odziva na potresno obtežbo in prenese veliko večobremenitev.
• Požarna varnost: les dlje časa ohranja stabilnost kot beton,jeklo in opeka. Ogenj sicer začne najedati njegovo strukturo, zogleni lahko doglobine dveh centimetrov, globlje pa ogenj zaradi pomanjkanja kisika ne prodre.
• Stabilnost: odpornost proti vetru zagotavljajo pravilno povezani elementi,ustrezno sidrana konstrukcija in pravilno pritrjene obložne plošče. 

Kljub številnim prednostim montažnih hiš jih še vedno spremlja tudi kar nekaj predsodkov. Ljudi denimo skrbijo predvsem poplavna in požarna varnost ter zaščita lesa pred škodljivci. Kar nekaj montažnih hiš je že bilo poplavljenih, vendar to ni povzročilo resnejših težav. Ker je večina materialov vodo­odpornih, se površine hitro sušijo. Odveč so tudi skrbi glede požarne varnosti, saj dvojna obloga sten z mavčnovlaknenimi ploščami ob dobri izoliranosti zagotavlja požarno odpornost do 60 minut. Kar pa zadeva varnost pred škodljivci, posebna zaščita ni potrebna, saj je že sam les toplotno obdelan, zato bi bila uporaba škodljivih in zdravju nevarnih snovi nesmiselna. Po izkušnjah proizvajalcev imajo ljudje še vedno predsodke tudi glede kompaktnosti montažnih hiš. Skrbi jih nestabilnost, zato imajo raje skelet­ne in še raje masivne lesene hiše iz križno lepljenih plošč – več ko je lesa in bolj ko so hiše kompaktne, bolje jih sprejmejo. 

Vseljiva hitreje kot zidana

Gradnja hiše je izjemno zahtevna in naporna, od investitorja pa zahteva stalen nadzor in organizacijo izvajalcev, kar je ob hitrem tempu življenja precejšen izziv. Poleg tega velika večina hišo postavlja prvič in nima niti izkušenj niti preverjenih izvajalcev, zato ne preseneča, da se novograditelji vse raje odločijo za izvedbo na ključ. Prednost takšne odločitve je tudi to, da za končno kakovost objekta jamči proizvajalec. 

Montažna hiša je vseljiva veliko hitreje kot zidana – približno po letu dni, če upoštevamo še čas za zbiranje dovoljenj, izvajanje postopkov in gradnjo. Pri izvedbi na ključ se je mogoče vseliti v približno petih ali šestih mesecih od začetka gradnje, odvisno od proizvajalca. Večino dela opravijo že pred začetkom gradnje, v proizvodnji, kjer hišo praviloma izdelajo v nekaj tednih, sama postavitev na gradbišču je končana v nekaj dneh, nato pa sledijo druga gradbena in zaključna dela.

Slabosti 
• Nagnjenost k pregrevanju: in to kljub temu, da ima les dobre toplotne lastnosti.
• Občutljivost lesa in toplotne izolacije na vlago in vodo: to je težava predvsem v primeru slabega vremena med gradnjo, dokler hiša ni pokrita s kritino, zato tudi ni mogoča gradnja po fazah.
• Arhitekturne omejitve: razpon lesenih nosilcev je razmeroma omejen, zato ni mogoče izvesti velikih odprtih prostorov na preprost način.

Večji prihranki pri porabi

Po mnenju strokovnjakov so cene montažnih hiš povsem primerljive s klasično grajenimi, seveda pa se ponudbe med seboj razlikujejo. Nekateri proizvajalci obljubljajo vsaj 15 odstotkov ugodnejše cene kot za primerljive zidane hiše, spet drugi trdijo, da so klasično grajene nekoliko cenejše od montažnih. Dejstvo je, da je cena zidane hiše v primerjavi z montažno v primerljivem energijskem standardu enaka ali malenkost višja, razlika v ceni med najbolj varčno in povprečno varčno pa je po oceni proizvajalcev okoli pet odstotkov. 

Po porabi energije za ogrevanje se montažne hiše med seboj razlikujejo glede na to, ali so nizkoenergijske, skoraj ničenergijske oziroma pasivne ali plusenergijske. Zanimanje za nizkoenergijske in pasivne z leti narašča, k čemur bistveno pripomorejo tudi subvencije Eko sklada. Po izkušnjah proizvajalcev se kupci najpogosteje odločajo za nizkoenergijske, ki porabijo preračunano okoli tri litre kurilnega olja na kvadratni meter na leto in že zagotavljajo prihranek pri ogrevanju. Veljavni standard za načrtovanje novih stanovanjskih hiš sicer zahteva, da hiša ne porabi več kot 38 kWh/m2 oziroma 3,8 litra kurilnega olja na kvadratni meter ogrevalne površine na sezono. Do leta 2020 bodo zahteve še strožje in bo največja dovoljena poraba za ogrevanje 2,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter. Pasivne hiše v nasprotju z nizkoenergijskimi že zdaj ne porabijo več kot 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter, z nadgradnjo z majhno sončno elektrarno pa postanejo celo samozadostne ali plusenergijske, saj se zadovoljijo tudi vse potrebe po električni energiji.

Kaj pa poraba montažne hiše v primerjavi s klasično novogradnjo? V povprečju večina klasično grajenih hiš vseh starosti za ogrevanje porabi približno 150 kWh/m2 na leto, medtem ko nizkoenergijske montažne porabijo manj kot 35 kWh energije na kvadratni meter, pasivne pa celo manj kot 15 kWh/m2. Ob predpostavki, da ima nova zidana hiša, ki meri 150 kvadratnih metrov, v fasadi 15 centimetrov stiropora, PVC-okna, v ostrešju 25 centimetrov toplotne izolacije, ogreva pa se s plinskim kondenzacijskim kotlom in nima prezračevanja, bo razlika v stroških za energijo po ocenah proizvajalcev vsaj 1000 evrov na leto. Na porabo energije v hiši pa poleg tipa gradnje in načina ogrevanja seveda pomembno vplivajo tudi bivalne navade stanovalcev.