Lesena ali zidana? Lesena, bodo v en glas zatrdili tisti, ki že živijo v takšni hiši. Zidana, bodo nasprotno trdili stanovalci klasično grajene hiše. Argumentov, ki govorijo v prid enemu ali drugemu načinu gradnje, ne manjka. Zbrali smo deset razlogov, s katerimi svoje stališče utemeljujejo tisti, ki so se odločili za leseno montažno hišo.
Galerija
Ba. P.
18. 9. 2017 | 13:14
21. 10. 2024 | 17:21
7:40
A+A-
Montažna hiša je veliko hitreje zgrajena kot zidana, ne glede na to, za kateri sistem montažne gradnje smo se odločili (skeletni ali panelni sistem). V dveh do šestih mesecih bo pripravljena na vselitev; medtem ko se morajo zidovi zidane hiše dobro posušiti, preden se lahko vanjo vselimo, je les, ki je glavni konstrukcijski material montažnih hiš, ustrezno posušen že pred začetkom gradnje oziroma ustrezno posušenega pripeljejo v proizvodnjo, kjer sestavljajo konstrukcijske elemente. Poleg tega je mogoče montažno hišo postavljati tudi pozimi oziroma pri nižjih zunanjih temperaturah, saj te ne vplivajo na lastnosti lesenih elementov.
Tako za panelno kot skeletno montažno hišo velja, da glavnino dela opravijo že pred začetkom gradnje. V prvem primeru v nadzorovanih klimatskih razmerah v proizvodnji po natančnih načrtih v obliki panelov izdelajo cele stene, ki imajo že vgrajeno stavbno pohištvo, strope in strešne elemente. Te nato na gradbišču le še sestavijo. V drugem primeru les za nosilno konstrukcijo na podlagi natančnega načrta razrežejo na računalniško vodenih strojih, označijo in oštevilčijo vsak kos posebej ter pripravijo lesne zveze, s katerimi nato na gradbišču povežejo posamezne elemente v trdno nosilno konstrukcijo. Natančno načrtovanje in računalniško vodeni stroji so jamstvo za kakovosten obrtniški izdelek, z natančno izdelanimi detajli, ki zagotavljajo, da nikjer na konstrukciji ne bo toplotnih mostov.
Pravilno zasnovana montažna hiša je ob morebitnem potresu varnejša pred porušitvijo kot zidana. Potresno odpornost ji zagotavljajo med seboj pravilno povezani elementi lesene konstrukcije. Ta se zelo dobro odziva na potresne obtežbe in dokazano prenese veliko več obremenitev kot zidana konstrukcija. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo na pravilno načrtovani montažni hiši deformacije na zidnih oblogah, stavbnem pohištvu, fasadi in inštalacijah, ki jih lahko povzročijo potresni sunki, veliko manjše kot pri zidani hiši.
Montažna hiša je štiri- do petkrat lažja od klasično zidane hiše, zato je primerna za območja z zmanjšano nosilnostjo tal, kot je Ljubljansko barje, denimo, in na potresno ogroženih območjih. Majhna teža je pomembna tudi za že omenjeno potresno varnost; na montažno hišo delujejo manjše horizontalne potresne sile, kar zmanjšuje nevarnost porušitve. Majhna teža bi bila lahko problematična zaradi prevrnitve, a se to prepreči z ustreznim sidranjem lesenega dela v podkonstrukcijo.
Pravilno načrtovana in kakovostno grajena lesena hiša je kot celota stabilna in varna pred močnimi vetrovi. Odpornost proti vetru ji zagotavljajo ustrezno povezani posamezni elementi bodisi skeletne bodisi panelne konstrukcije, ustrezno sidrana konstrukcija in ustrezno pritrjene obložne plošče. Za večjo odpornost pri ekstremnih obremenitvah so kritična mesta v konstrukciji še dodatno ojačena.
Eden najpogostejših predsodkov, ki so v preteklosti spremljali montažno gradnjo in odvračali investitorje, je bil, da bo lesena hiša v požaru zagorela kot škatlica vžigalic. Da je to daleč od resnice, so proizvajalci dokazovali že v preteklosti, a stališče dvomljivcev jim je vsaj malo uspelo zamajati šele, ko so se njihove trditve, ki so temeljile na laboratorijskih testih, izkazale za resnične tudi v praksi. Dejstvo je, da les pri požaru dlje časa ohranja stabilnost kot beton, jeklo ali opeka. Sodobna tehnologija lepljenja lesa omogoča vgradnjo elementov večjih prerezov, ki so v požaru zelo stabilni in ognjevarni, kar še zlasti velja za elemente iz masivnega lesa. Ogenj resda začne najedati njegovo strukturo, a ne prodre vanjo – les zogleni do globine dveh centimetrov, ogenj pa zaradi pomanjkanja kisika ne napreduje. Za stanovanjske objekte je predpisano, da mora biti požarna odpornost 30 minut, to pa je čas, ki ga je pri lesu preprosto zagotoviti. Poleg tega so v lesene hiše vgrajeni še drugi ognjevarni in ognjeodporni materiali.
Les, ki je glavni konstrukcijski material za gradnjo montažne hiše, je naraven in hkrati edini obnovljivi gradbeni material, ki ima glede na lastno težo nekajkrat večjo nosilnost kot jeklo. Med vsemi gradbenimi materiali se lahko pohvali z najboljšim razmerjem med toplotno izolativnostjo in ohranjanjem toplote, kar pomembno vpliva na višino stroškov za ogrevanje, to pa je zaradi naraščajočih cen energentov eden izmed pomembnih dejavnikov, ko se odločamo za gradnjo hiše.
Zavedanje, da nas obdaja les, vzbuja občutek domačnosti in topline. V leseni hiši nam je prijetno že pri 18 do 20 stopinjah Celzija, medtem ko se bomo v zidani tako počutili šele, ko bodo bivalni prostori ogreti na 22 stopinj Celzija. Les je namreč material, ki se ponaša z odličnimi zvočno- in toplotnoizolativnimi lastnostmi. Topel, lep in prijeten je tako na pogled kot na dotik, v bivalno okolje pa vnaša košček narave.
Les ima kot naravno gradivo vse tiste lastnosti, ki so potrebne za dobro in zdravo bivalno klimo: odlično uravnava vlago v prostoru in nima elektrostatičnega naboja, zato je življenje v leseni hiši še zlasti primerno za ljudi z alergijami, les, obdelan le z naravnimi zaščitnimi sredstvi, poleg tega oddaja prijeten vonj.
Les ima med vsemi gradbenimi materiali najmanjši ogljični odtis, kar pomeni, da v vsem svojem življenjskem ciklu najmanj obremenjuje okolje. Dejstvo je, da za proizvodnjo lesene hiše porabimo manj energije kot za proizvodnjo hiše iz drugih gradbenih materialov, manjša je raba energije za njeno uporabo in vzdrževanje, njena razgradnja oziroma razgradnja lesa ob koncu življenjskega cikla manj obremenjuje okolje, poleg tega se v lesu skladišči ogljikov dioksid. V življenjskem ciklu lesene hiše se sprosti 5,3 tone ogljikovega dioksida, njen ogljični odtis pa je 1,49 tone, pri čemer ni upoštevana možnost recikliranja posameznih materialov, so izračunali strokovnjaki. Poleg tega ima lesena hiša do takrat, ko zapusti proizvodnjo, negativen ogljični odtis (0,17 tone na kvadratni meter), saj les skladišči več ogljikovega dioksida, kot se ga sprosti pri njegovi obdelavi. Po drugi strani izpust ogljikovega dioksida v življenjskem ciklu zidane hiše znaša 6,8 tone, njen ogljični odtis pa ima vrednost 1,92 tone na kvadratni meter.