Pasivni blok: Odlični rezultati testa zrakotesnosti

Tako pa je delavcem novembra, ko so začeli delati fasado, uspelo v toplotni ovoj obleči le dve steni, drugi dve bosta prišli na vrsto, ko bodo vremenske razmere in temperature to dovoljevale. Je pa zato glavni izvajalec del, podjetje Arhimont, poskrbel, da so dela v notranjosti objekta potekala po načrtih. Tako so razpeljali vse električne in strojne inštalacije, položili cevi za talno ogrevanje in zalili hitrosušeče se estrihe. Toplotno izolacijo so v stene vgradili šele po tem, ko so se estrihi posušili; med sušenjem namreč oddajajo vlago, zato bi se kamena volna lahko navlažila.

Objekt je zasnovan tako, da se vibracije čim težje širijo na nosilno konstrukcijo in prek nje v druge prostore. Tako so estrihi povsod popolnoma odmaknjeni od konstrukcije, vmesni prostor pa je zapolnjen s posebno dilatacijsko peno, ki preprečuje oziroma zmanjšuje prenos udarnega zvoka z estrihov na konstrukcijo. Z dilatacijskim trakom so zaradi boljše zvočne zaščite od lesene konstrukcije ločene tudi vse kovinske podkonstrukcije mavčnokartonskih oblog.

Vsako od šestih stanovanj v vili eKoseze je zasnovano kot posebna požarna cona, kar pomeni, da morajo stene in stropi med posameznimi stanovanji zagotavljati 60-minutno požarno odpornost. Temu primerna je tudi sestava vseh zunanjih sten, sten med stanovanji in stropov. V zadnje ravno v teh dneh vgrajujejo prezračevalni sistem z rekuperacijo. Vsako stanovanje bo imelo svojega, v štirih bo vgrajen v spuščeni strop v kopalnici, v dveh pa v hodniku. V razdelilni komori so že vgrajeni dušilci zvoka, ki preprečujejo oziroma občutno zmanjšujejo prenos zvoka po prezračevalnih ceveh med sobami v posameznem stanovanju. Vsi rekuperatorji imajo tudi že vgrajene entalpijske izmenjevalnike, ki bodo samodejno po potrebi vračali vlago v prostore, kar je še zlasti pomembno pozimi, ko je v zunanjem zraku malo vlage.

Odvodi in dovodi zraka so speljani na streho, skriti pa so v dimnike, ki jih blok sicer ne bi potreboval, saj bo za ogrevanje in hlajenje objekta skrbela toplotna črpalka zrak/voda. Ker bo objekt pasiven in za ogrevanje skoraj ne bo potreboval energije, je investitor več pozornosti namenil preprečevanju pregrevanja. Na strehi bo tako vgrajena vremenska postaja, ki bo prek sistema pametnih inštalacij skrbela, da se bo objekt samodejno senčil z zunanjimi žaluzijami, še posebno takrat, ko stanovalcev ne bo doma.

V drugi polovici januarja so opravili tudi test zrakotesnosti, ki je zadnji korak na poti do certifikata za pasivno gradnjo. Testa niso opravljali za vsako stanovanje posebej, ampak za objekt kot celoto, pri čemer je betonsko stopnišče z dvigalom izvzeto iz pasivnega ovoja. V stenah in stropih med stanovanji so tako pustili odprtine, vse druge preboje in prehode skozi zunanji ovoj (okna, vrata ipd.) pa so zatesnili s posebnim tesnilnim trakom (porabili so ga dobre tri kilometre, samo delo pa je trajalo skoraj tri tedne), paroprepustnimi folijami in posebno zrakotesno peno. Pri merjenju z napravo »blower door«, ki so jo namestili na vhodna vrata v stanovanju v pritličju, so bili pozorni predvsem na montažo in kakovost vgrajenih elementov stavbnega ovoja. Investitor je z dobljenimi rezultati več kot zadovoljen, saj so pokazali, da se pri tlačni razliki 50 Pa (razlika med nadtlakom in podtlakom) v eni uri izmenja 0,36 celotnega volumna zraka v objektu. Mejna vrednost za pasivne objekte, ki še zagotavlja, da je objekt zrakotesen in da v njem ni mest z nenadzorovanimi toplotnimi izgubami, je sicer 0,6-kratna izmenjava zraka na uro.