Bodoči investitorji družinske hiše me na posvetu, na katerega pridejo pred začetkom gradnje, pogosto sprašujejo o kriterijih za najboljšo hišo. Ta v resnici ne obstaja, lahko pa postane naš cilj. Da bomo znali ločiti bistvo, si oglejmo elemente, po katerih se načina gradnje razlikujeta, in elemente, ki so pri obeh enaki.

Razlike med načinoma gradnje

Zunanje stene: Njihova sestava je najbolj razpoznavna razlika med leseno ali zidano hišo. Pri lesenih poznamo pet tipov: trije predstavljajo masivno steno, ki je lahko narejena iz križno lepljenih plošč, iz obdelanih okroglih hlodov ali obdelanih prizem. Pri lahkih montažnih hišah, ki jih je precej več kot masivnih, sta najbolj razširjeni skeletna in panelna gradnja. Pri skeletni gradnji leseno konstrukcijo nosilcev stavbe, ki si jo lahko predstavljamo kot kozolec, na gradbišču zaprejo z notranje in zunanje strani. Pri panelni gradnji pa v proizvodnji naredijo zaključene stene, ki jih na gradbišču le medsebojno povežejo. Vse izvedbe zadostijo vsem statičnim, sanitarnim, varnostnim in protipožarnim zahtevam.

Pri zidanih hišah je izbor materialov, sistemov in rešitev za zunanjo steno velik in pester. Gradnja z modularno opeko že dolgo ni edina možnost. Pri svetovanju vedno poudarjam, da naj investitor raje izbere en celovit sistem, ki ima rešene vse elemente gradnje.

Veliko sistemov izhaja iz izolacijskih oblikovnikov, ki se zlagajo kot lego kocke, vmesni prostor se armira in zapolni z betonom. Pri opečni gradnji se uveljavljata tudi načina s termoopečnimi zidaki, ki imajo boljše toplotnoizolativne lastnosti, in z brušeno opeko, ki je natančnejši in hitrejši, saj se zidaki ne spajajo z malto, temveč s posebnim lepilom. Uveljavljena je tudi gradnja z zidaki iz penjenega betona.

PREBERITE ŠE: NAČINI GRADNJE: POMEMBNI PREMIŠLJENI DETAJLI

Hitrost gradnje: Na gradbišču se lesena hiša postavi hitro, saj so vsi sestavni deli narejeni pri proizvajalcu. Manj kot teden dni je potrebno za postavitev tistih hiš, pri katerih se na gradbišču sestavljajo cele stene. Tudi gradnja s križno lepljenimi ploščami je podobno hitra, nimajo pa stene pri tem načinu že vgrajene toplotne izolacije, napeljav, pa tudi ne oken, ki so pri nekaterih ponudnikih panelne gradnje že vgrajena v stene. Približno dva tedna traja postavitev skeletne lesene hiše, saj ima več elementov kot prej opisani. Pri vseh je v ta čas vključena tudi zaključena streha, ne pa temeljna plošča, stavbno pohištvo, inštalacije in tlaki.

Gradnja zidanih hiš je zaradi velike količine ročnega dela in malo tipskih elementov počasnejša. Hitro je, če traja gradnja na zaključeno temeljno ploščo manj kot tri mesece. K temu prispeva tudi čas, ki je potreben za sušenje vode iz vgrajenih materialov. Pospešitev gradnje in sušenja sta razlog, da se pri zidanih hišah vedno pogosteje uveljavljajo vnaprej narejeni polizdelki in sistemske rešitve za vse elemente stavbe. Tipičen primer je polmontažna medetažna plošča, za katero ni potrebno opaženje in pri kateri lahko 200 kvadratnih metrov površine izvedejo v šestih urah z minimalno oporo. Sledita le še potrebna armatura in betoniranje.

Toplotna stabilnost: Zidana hiša ima zaradi masivnih gradbenih materialov večjo toplotno stabilnost, lesena pa manjšo. Toplotno stabilna stavba zmanjšuje toplotna nihanja pri prehajanju zunanjih temperatur v notranjost. To velja tako za poletno vročino kot zimski mraz, pri čemer glavno vlogo odigra pravilno vgrajena in dovolj debela toplotna izolacija na zunanji strani stavbe. Toplotna stabilnost je pomembna predvsem pri toplovodnem ogrevanju. Manjši pomen ima pri toplozračnem ogrevanju, ki zaradi hitre odzivnosti stalno vzdržuje želeno temperaturo zraka v bivalnih prostorih.

Samogradnja: Samogradnje, kot smo jo poznali pred nekaj desetletji, ni več. Tako kot kupimo narejen avto, telefon, kolo, se kupujejo tudi nove hiše. K temu nas usmerja že zakonodaja z omejevanjem samogradnje. Vedno pa bo nekaj posameznikov verjelo, da ima samogradnja prednost. V tem primeru je zidana hiša primernejša. Samogradnja danes pomeni zlasti to, da jo investitor vodi: izbira, koordinira in nadzira zelo različne izvajalce. Praviloma se zaradi čakanja nanje čas gradnje krepko podaljša in nadzor kakovosti je dvomljiv. Trpijo tudi živci in družinski odnosi.

Napake: Po številu in obsegu težav z napakami med gradnjo prednjači zidana hiša. Razlog je preprost. V različnih fazah se zvrsti veliko različnih izvajalcev, kar prinaša tudi veliko človeških napak. Te lahko pripišemo nepazljivosti med gradnjo, neznanju, vremenskim razmeram ali slabemu nadzoru. Težave so tudi pri »izboljšavah« načrta, ki jih želijo uveljaviti bodisi lastniki bodisi izvajalci. V primerjavi s tem je nakup hiše na ključ dobra odločitev, saj so vsi gradbeni elementi in strojne inštalacije usklajeni z gradbenimi in arhitekturnimi rešitvami. Pri lesenih hišah je gradnja na ključ skoraj edina možnost in tudi pri zidanih je vedno več izvajalcev, ki delajo na takšen način in prevzemajo odgovornost za delo, ki so ga opravili podizvajalci. To je tudi moj nasvet investitorjem.

Toplotni mostovi: Obodni elementi zgradbe, ki ločujejo ogrevane prostore od neogrevanih ali zunanjega okolja, imajo boljšo ali slabšo toplotno izolativnost. Ko je ta na posameznih mestih bistveno manjša od sploš­ne, nastane toplotni most. Lesene stavbe so zaradi materiala in načina gradnje brez toplotnih mostov, pri zidanih pa jih je še vedno preveč. Nastanejo predvsem zaradi nedorečenih načrtov, »izboljšav« med gradnjo ter neznanja izvajalcev in nadzornikov. Posledice so lahko plesen, propadanje konstrukcije in nepotrebne toplotne izgube. Največ toplotnih mostov najdemo na stikih med temelji, obodnimi stenami, streho in stavbnim pohištvom. Nedvoumno jih zazna toplotna kamera, na strehi jih razkrije neenakomerno topljenje snega, v stanovanjih pa plesen.

Cena: Večno vprašanje je, kaj se bolj splača, kaj je ceneje. Vedno odgovarjam, da je to odvisno od mnogih dejavnikov. Prava cena je sestavljena iz enkratne investicije, garancije, časa gradnje, plačilnih pogojev, letnih stroškov obratovanja, stroškov vzdrževanja, stopnje avtomatskih sistemov in lastnega dela. Na končno ceno najbolj vpliva investitor s številom (ne)potrebnih kvadratnih metrov hiše. Po vseh standardih sodobnega bivanja je 30 kvadratnih metrov bivalne površine na osebo dovolj. To pomeni 120 kvad­ratnih metrov za štiričlansko družino.

PREBERITE ŠE: STROŠKI GRADNJE DRUŽINSKE HIŠE: OD IZKOPA DO KONCA GRADNJE 130 TISOČAKOV

!!galerija!!

Kaj je enako pri obeh načinih gradnje

Lesena in zidana družinska hiša imata tudi veliko skupnega, zato te elemente in dejavnike naštevam le po sklopih, kot si sledijo pri gradnji. Investitorji se namreč odločajo za en ali drug princip gradnje na podlagi opisanih razlik.

Priprave na gradnjo

Stanovalci: Bodoči uporabniki naj bodo vključeni v vse dejavnosti pri zasnovi, izvedbi in bivanju v hiši.

Potrebe: Vsi člani investitorjeve družine naj sodelujejo pri projektni nalogi, tj. opisu želene hiše. V njej bodo odgovorili na mnoga vprašanja, tudi na primernost zidane ali lesene hiše.

Parcela: Čim bolj je treba izkoristiti danosti lokacije, ki vpliva tako na oblikovanje stavbe kot na možnost aktivne ali pasivne rabe sončne energije.

Dizajn: Pri oblikovanju (arhitektura, zunanji videz) ni nobenih razlik med tipoma gradnje.

Energent: Zaradi majhnih toplotnih izgub je optimalno ogrevanje z enim izmed petih tipov toplotnih črpalk, od biomase pa so primerne peči na pelete, pogojno tudi drva.

Deževnica: Spremembe podnebja zahtevajo od nas prilagajanje. Deževnica je pravi odgovor. Z razmeroma nizko naložbo v sistem za zajem in uporabo deževnice zmanjšamo tveganje pomanjkanja vode.

Monitoring: Že v zasnovi se odločimo, kako bomo spremljali obratovanje hiše za učinkovito rabo energije in kakovost bivanja. To nam omogočajo pametne inštalacije.

Ovoj stavbe

Temeljna plošča: V osnovi je enaka, le da se pri zidani hiši iz betona pusti armatura za dobro povezavo z zidovi.

Drenaža okrog hiše: Nujna je pri obeh načinih, konkretna izvedba se prilagodi geološki sestavi terena.

Okna: Ni razlik, že v projektu (ali vsaj pri meritvah za naročilo) je treba določiti tudi položaj okna v okenski odprtini, način vgradnje (RAL), zunanjo okensko poličko, senčila ter material in debelino toplotne izolacije.

Streha: Za oba načina so primerni vsi tipi kritine in strešne konstrukcije. Sodobna streha nad podstrešnim stanovanjem ima osem plasti v skupni debelini okrog 65 cm.

Sončna elektrarna: Sončna elektrarna postaja, skupaj s strelovodom, pri novogradnjah že kar standard.

Preboji ovoja: Prizadevamo si, da je prebojev čim manj. V vsakem primeru pa morajo biti učinkovito zatesnjeni.

Toplotna izolativnost: Največje dovoljene toplotne izgube na ovoju stavbe so predpisane za vse tipe gradenj in materialov.

Zrakotesnost. Po načinu gradnje je lesena hiša bolj zrakotesna od zidane. Žal praksa kaže, da so zaradi površne izvedbe in poškodb med gradnjo lesene hiše lahko slabše od zidanih.

PREBERITE ŠE: POGOVOR PROJEKTANTA IN GRADITELJA: SANJE SI URESNIČIMO V ENEM PROSTORU, DRUGO NAJ OSTANE PREPROSTO

Notranjost

Tlaki: Uporabne so vse oblike in sestave tlakov in pohodnih površin. Suhomontažni bolj pritičejo leseni hiši, kar pa ni pogoj.

Zvok: Zvočni mostovi so problem pri vseh novogradnjah in obnovah. Gladke notranje obloge slabšajo akustiko oz. povzročajo odmevanje glasov.

Obdelava sten: Pri zidanih prevladujejo strojni ali ročni ometi, pri lesenih in podstrešnih stanovanjih v zidanih hišah pa mavčne obloge sten in stropov.

Inštalacije: Napeljave za vodovod, kanalizacijo, prezračevanje, elektriko, telefon, televizijo in internet se pri zidanih hišah vgradijo v zid, pri lesenih pa se zanje naredi inštalacijska raven.

Ogrevanje: Odkar je tudi v zakonodaji zahtevana gradnja sNES (skoraj ničenergijske stavbe), je treba za ogrevanje prostorov vgraditi ogrevalno napravo majhne moči. Običajno zadostuje okrog 5 kW.

Prezračevanje: Osrednji prezračevalni sistem z rekuperacijo je nepogrešljiv sestavni del sodobnih družinskih hiš, ker vrača v prostor tako toploto kot vlago.