Načini gradnje: Pomembni premišljeni detajli

Veliko jih je povezanih z obvladljivim proračunom, izbiro izkušenega projektanta, velikostjo in arhitekturo hiše, načinom ogrevanja in hlajenja, z dilemami, ali je potreben prezračevalni sistem, o ureditvi okolice, o materialih in opremi, vgrajeni v interier, ne nazadnje tudi o varnosti hiše pred vplivi narave, na kar so letos opomnili izredni vremenski dogodki. V nadaljevanju zato povzemamo najpomembnejša načela sodobne gradnje družinskih hiš.

PREBERITE ŠE: NOVE FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA ZA GRADNJO ALI PRENOVO ENOSTANOVANJSKE ALI DVOSTANOVANJSKE STAVBE

Vrsta konstrukcije

Masivna iz opečnih, porobetonskih in betonskih zidakov: Tradicija ter dobro poznavanje tehnike zidanja in materialov sta razlog, da je mokra opečna gradnja, pri kateri se zidaki (na voljo so z različno toplotno prehodnostjo) vežejo z malto, v Sloveniji še vedno najbolj razširjena. Ker mora pri njej voda iz gradbene konstrukcije med posamez­nimi fazami gradnje izhlapeti, je postopna, to pa graditeljem omogoča postopno financiranje in delno lahko tudi gradnjo v lastni režiji. Druga možnost je suha opečna gradnja z lepljenjem, brez malte. Ta način je hitrejši in čistejši, energetsko bolj učinkovit in natančnejši. Opečni zidaki so namreč brušeni, zato so lahko stiki izjemno ravni, notranjost opeke pa je polnjena s kameno volno, zaradi česar dodatna izolacija zunanjega zidu celo ni potrebna.

Pri nas pogosta je tudi gradnja z zidaki iz penjenega betona. Narejeni so iz kremenčevega peska, apna, cementa in vode, njihova značilnost je dobra toplotna izolativnost, saj so v lahkem gradivu, ki ga je tudi preprosto oblikovati, drobne zračne pore. Zidake med seboj lepimo z malto debeline od dva do tri milimetre, zato je gradnja bolj suha in hitrejša. Zunanji zid iz zidakov penjenega betona bodisi zunanje izolacije ne potrebuje bodisi je pod zaključnim fasadnim slojem precej tanjša plast izolacije.

Pri vseh načinih masivne gradnje, eden je tudi gradnja z betonskimi zidaki, je potrebna pozornost pri izvedbi detajlov na vseh mestih, kjer obstaja nevarnost nastanka toplotnega mosta. S tem se ukvarjajo tudi proizvajalci, ki ponujajo sistemske rešitve za te detajle.

Masivna armiranobetonska (sistem ICF): Pri tem načinu gradnje so zunanji, obodni zidovi sestavljeni iz toplotnoizolativnih opažnih oblikovnikov, v katere je vstavljena v armatura, v sredico pa se vlije beton. Gre za modularni sistem, pri katerem so posamezni elementi predvideni v načrtu in izdelani v tovarni, zato je zlaganje sestavnih delov natančno. Gradnja poteka hitro in ima značilnosti montažne gradnje. Ponudniki takšne konstrukcije hiš imajo tehnologijo navadno razvito po sklopih (za temeljno ploščo, nosilne stene in klasično leseno streho), združljivi elementi s sistemsko rešenimi detajli pa predstavljajo zaključen toplotnoizolacijski ovoj hiše brez toplotnih mostov.

Montažna: Montažna gradnja je v zadnjem desetletju postala glavna alternativa klasični zidani. Poleg kakovosti in udobja bivanja, ki ga omogoča naravni material, les, je njena bistvena prednost hitrejša izvedba. Hiša je praviloma nared za vselitev v manj kot pol leta, saj večino dela opravijo že pred začetkom gradnje. Družinska hiša je do najmanjših detajlov domišljena že pri projektiranju in tako vse ključne dele vsebujejo že vnaprej izdelani elementi. Ločimo dva načina: skeletni sistem, pri katerem les za nosilno konstrukcijo razrežejo na računalniško vodenih strojih, vsak kos posebej označijo, nato pa na gradbišču konstrukcijo postavijo in povežejo z lesnimi zvezami, na koncu sledi še vgradnja toplotne izolacije in zapiranje sten. Drugi način je panelna grad­nja, pri kateri vse konstrukcijske elemente izdelajo v proizvodnji, na gradbiš­ču pa jih le še sestavijo.

Pri ponudnikih vseh vrst montažnih hiš se lahko odločimo za tipske projekte, pri katerih je mogoče izbrati razrede energijske učinkovitosti, individualno zasnovo, pogosto pa tudi za izvedbo na ključ. Ker je treba detajle doreči že v fazi projektiranja, je med gradnjo manj presenečenj, povečanja stroškov in podobno. Večina uveljavljenih ponudnikov s svojimi projekti teži k družinskim montažnim hišam s čim boljšo energijsko bilanco, tako pri konstrukcijsko-izolacijskih rešitvah kot ponujenih strojnih inštalacijah.

Lesena: Danes poimenujemo lesene hiše tako rekoč vse, ki imajo leseno konstrukcijo: panelno, skeletno, poleg njih pa tudi hiše iz križno lepljenih plošč, ki so masivne. Z izrazom lesene hiše navadno poudarjamo trajnost­ni vidik gradnje. Les je obnovljiv naravni material, gradnja z njim pa je trajnostna, če izdelava in transport ne povzročata dodatnega ogljičnega odtisa, torej sta iz lokalnega okolja in ne z drugega konca celine. Enačenje med leseno in ekološko gradnjo je le deloma upravičeno.

Velikost družinske hiše

Za štiričlansko družino naj bi zadostovalo 120 kvadratnih metrov površine, kar je manj od današnjega povprečja v Sloveniji. 

Za štiričlansko družino naj bi zadostovala hiša s 120 kvadratnimi metri površine, kar je manj od današnjega povprečja v Sloveniji, to pa je 150 kvadratnih metrov pri novogradnjah. Površino doma za štiričlansko družino znotraj toplotnega ovoja (ogrevani del) bi bilo mogoče celo zmanjšati na 80 kvad­ratnih metrov, poudarjajo projektanti, če bi zunaj tega načrtovali velik nadstrešek s shran­jevalno lopo in veliko teraso za bivanje v toplem delu leta. Zunanje zaprte površine so namreč bistveno cenejše in tudi z okoljskega vidika sprejemljivejše, saj zanje ne po­trebujemo ogrevanja in hlajenja.

Koliko stane hiša

Gradnjo hiše najbolj podraži neizkoriščena kvadratura.

Lahko ocenimo, koliko stane gradnja družinske hiše v Sloveniji? Poskusimo. Vemo, da so razlike v ceni parcel, komunalne oprem­ljenosti, pa tudi gradbenih izvajalcev po posameznih območjih zelo velike in tudi današnja ocena zaradi podražitev in negotovosti na trgu jutri najbrž ne bo več veljala. Mi se bomo naslonili na pogovor s projektantoma Janjo Brodar in Goranom Rupnikom iz biroja Riba arhitekti, v prilogi Deloindom objavljen lani junija, ki sta nam izkušnje iz prve roke zaupala tik po vselitvi v svojo družinsko hišo v Ljubljani. »Okvirno lahko rečemo, da je mogoče zgraditi hišo, ki nas bo stala skupaj s parcelo, dokumentacijo in komunalno opremljenostjo 2000 evrov na kvadratni meter bivalne površine.« Lahko sklepamo, kako je danes? Junija je Statistični urah RS objavil, da je bila letna rast cen stanovanjskih nepremičnin 8,8-odstotna, pri novih družinskih hišah pa 2,9-odstotna. Iz njegove septembrske objave pa izvemo, da so gradbeni stroški za nova stanovanja v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani zrasli za 9,7 odstotka.

Hišo najbolj podražita presežna, neizkoriščena kvadratura in izbira dragih zaključnih materialov, pa tudi nekaterih tehnologij, ki ne prispevajo bistveno h kakovosti bivanja. Zatorej je treba razmisliti, ali res potrebujemo podkleteno hišo, neizkoriščeno mansardo, garažo znotraj toplotnega ovoja hiše in podobno. Pri zaključnih obrtniških delih zelo presenetijo velike razlike v ceni materialov in ceni dela. Racionalno je tudi, da izbere investitor za gradnjo izvajalca, s katerim se dogovori za čim več faz, ker bo odgovoren za vse in bo znotraj svojega procesa racionaliziral stroške.

Po predpisih skoraj ničenergijske hiše

Pri porabi energije v novogradnjah smo dolgo govorili o različnih razredih energijske učinkovitosti (izraženi so v toploti, potrebni za ogrevanje stavbe na leto, z enoto kWh/m²a), predpisi so zahtevali čedalje boljše nizkoenergijske hiše, tehnologije za zagotav­ljanje zelo majhne porabe energije pa so se razvile s pasivnimi hišami (poraba toplote, potrebne za ogrevanje stavbe, pod 15 kWh/m²a). Od januarja 2021 pa zahtevajo predpisi pri nas gradnjo skoraj ničenergijskih stanovanjskih hiš (sNES). Pasivne hiše v predpisih niso bile nikoli zahtevani standard, pogosto pa slišimo, da so značilnosti pasivnih in sNES hiš enake. A medtem ko pasivni standard opredeljuje predvsem toplota za ogrevanje, je za sNES poleg tega kriterija pomemben tudi vir energije, prav tako je omejena skupna poraba energije.

Osnovne zahteve sNES hiše so: toplota, po­trebna za ogrevanje stavbe na leto, ne sme preseči 25 kWh/m²a; največja dovoljena vrednost primarne energije na leto je 75 kWh/m²a (za ogrevanje in hlajenje, mehansko prezračevanje, pripravo sanitarne tople vode in razsvetljavo); delež obnovljivih virov energije, ki morajo biti iz virov v bližini ali na kraju samem, pa mora biti najmanj polovičen.

Sestavni del energijske učinkovitosti sodobnih hiš je dobra zrakotesnost. To pomeni, da je nenadzorovano uhajanje toplote skozi konvekcijske toplotne mostove, kot so različne rege in špranje, kar najbolj zmanjšano. Zrakotesnost v predpisih ni izrecno omenjena, a je nujna za izpolnjevanje drugih tehničnih standardov.

Zahteve za ogrevanje in prezračevanje

Izbira ustreznega ogrevanja ni le odgovor na izračunano energijsko porabo, temveč mora upoštevati tudi konstrukcijo hiše, njeno orientacijo na parceli, velikost in zasnovo. Hiša mora biti načrtovana tako, da lahko pozimi izkorišča pasivne sončne dobitke, poleti pa s pasivnimi ukrepi preprečuje pregrevanje.

Energijo iz obnovljivih virov lahko zagotovimo z vgradnjo toplotne črpalke, s sončnimi kolektorji, kotli na lesno biomaso, pri čemer morajo imeti kotli na drva obvezno zalogovnik toplote. Novogradnje se bodo lahko priključile tudi na sistem daljinskega ogrevanja, če ta kot energent uporablja obnovljive vire.

Predlog zakona o energetski politiki, ki je pri nas šel ravnokar v obravnavo, pri gradnji novih stanovanjskih stavb prepoveduje projektiranje in vgradnjo kotlov na kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin. Za strnjena naselja vgradnja kurilnih naprav na trdna (tudi drva in peleti) in tekoča goriva ni dovoljena.

Zagotavljanje zadostne količine svežega zraka je danes povezano z zdravjem in z zmanjševanjem visoke zračne vlažnosti, ki jo človek povzroča s fiziološkimi procesi in dejavnostmi. V novih hišah, ki so zaradi energijske varčnosti izolirane, med osnovnimi pogoji zanjo pa je tudi čim boljša zrakotesnost, so potrebe po nadzorovani izmenjavi zraka veliko večje kot nekdaj, ko je bila mogoča tudi skozi netesna okna in vrata. Energijsko najbolj učinkovito to dosežemo z mehanskim prezračevalnim sistemom z vračanjem odpadne toplote.