V škratu Bučku vgrajenih več kot 100 m³ žaganega lesa

Vse tri je zgradilo domače podjetje, Lesoteka hiše, tudi večina izvajalcev in projektantov je s Koroške, v vse tri je vgrajen večinoma slovenski, koroški les. »Želimo spodbuditi rabo lesa v Sloveniji, ki ga imamo veliko, saj smo za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Želimo, da je v naših objektih vgrajenega čim več slovenskega lesa, čeprav nekatere lesne polizdelke še vedno kupujemo v Avstriji, ker pri nas še ni vzpostavljena proizvodnja,« je predstavnikom lokalnih skupnosti in vzgojno-varstvenih zavodov, ki so si prišli ogledat škrata Bučka, kot so poimenovali vrtec v Podgorju, povedal Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka hiše.

Celotna skupina, v okviru katere delujejo, se predstavlja pod sloganom Od gozda do hiše, kar z drugimi besedami pomeni, da obvladujejo gozdarstvo, primarno predelavo, trgovino z lesenimi produkti in izgradnjo lesenih objektov. V vse tri vrtce je skupaj vgrajenih 1500 kubičnih metrov hlodovine. »V skoraj 700 kvadratnih metrov velikega škrata Bučka, v katerem so štiri igralnice, ena učilnica in večnamenski hodnik, je vgrajenih več kot 100 kubičnih metrov žaganega lesa, kar je več kot deset kamionov okroglega lesa, ki ga je treba predelati,« je dejal Pritržnik. Tako kot preostala dva vrtca je grajen po sistemu CLT oziroma iz križno lepljenih plošč, ki dokazano zagotavlja največjo potresno in požarno varnost ter zadostuje visokim standardom za gradnje objektov, kot so vrtci in šole.

Več kot polovica sten v notranjosti je obloženih z lesenimi masivnimi ploščami, kar malčkom in zaposlenim v vrtcu zagotavlja izredno prijetno počutje. Po besedah arhitekta Jureta Kotnika, ki je načrtoval že prvi Lesotekin vrtec v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (zanj je podjetje dobilo tudi nagrado Lesena ikona 2016 za arhitekturno in oblikovalsko odličnost  v lesu), je občina na področju spodbujanja lesene gradnje in lokalnega povezovanja naredila ogromen korak naprej: »Brez težav se postavi ob bok tudi Avstriji, kjer imajo sicer neprimerno boljše pogoje. Vsi skupaj smo dokazali, da je mogoče z optimalnimi stroški dosegati presežke v vseh pogledih, tako z vidika arhitekture kot tudi z vidika zagotavljanja energijsko varčne gradnje in kakovostnega bivanja.«