Združevanje duhovnega z materialnostjo

Martin Rauch iz Vorarlberga, ki je gradnjo z glino začel raziskovati s senzitivnostjo keramičarja, je tehnike te primarne gradnje spoznaval v Afriki, danes pa kot glasnik tega načina sonaravne gradnje sodeluje z najvidnejšimi svetovnimi arhitekti in razvija mehanizacijo, da bi se gradnja s stisnjeno zemljo, izkopano na samem terenu, bolj uveljavila tudi pri postavljanju sodobnih domov in drugih objektov. Njegova žena Marta Rauch Debevec, oblikovalka keramike in raziskovalka drugih materialov, skupaj s sinom Sebastianom, grafičnim oblikovalcem, vodi studio Karak , ki se ukvarja z ročno izdelavo maloserijske keramike za opremo domov. Začelo se je ploščicami, delovnimi površinami, miznimi ploščami in kopalniškimi elementi iz neglazirane keramike za domači dom, ki je bilo za umetnico na meji fizične zmogljivosti, a vendar sta se s sinom po razširitvi ekipe odločila vztrajati, saj je ponudb za podobne projekte – predvsem od ljudi, ki se zavedajo pomena trajnostne arhitekture – veliko.

Medtem ko je arhitekt Peter Gabrijelčič na festivalu govoril o konstrukcijskih lastnostih in poetiki gradnje z betonom, za prejemnico letošnjega platinastega svinčnika ZAPS Marušo Zorec arhitektura uprostori čas, za umetnika Mateja Vogrinčiča, ki javne prostore prek svojih instalacij napolnjuje z nepričakovanimi vsebinami, pa je gradbeni material javni prostor. Svoje videnje materialnosti so predstavili še kiparka Metoda Maj, pisec Carlos Pascual, oblikovalska platforma AleaOlea, ki deluje v Barceloni in Tuniziji in se osredotoča na opeko, ter pevski zbor arhitektov Arhivox.

Na literarnem natečaju za kratko zgodbo Straniščne spletke, katerega pokrovitelj je bilo podjetje Geberit, je žirija v sestavi Agata Tomažič, Tina Košir in Matej Hočevar za najboljše razglasila Jedrt Lapuh Maležič z zgodbo Nisem opičjak, Aljošo Toplaka z Lava lučko in Luno Christino Lupus z zgodbo Helios in Selene.

Na natečaju za Dom prihodnosti in, na katerega je prispelo 18 rešitev, sta bili prvonagrajeni v kategoriji hiša v mestu Alja Mišigoj in  Manica Lavrenčič s projektom Mesto v malem, v kategoriji hiša na podeželju pa Nika Brončič s projektom Razreži in sestavi svoje bivališče. Natečaj Dom prihodnosti natančneje predstavljamo na tej povezavi.