Hiše prihodnosti: Kombinacija napredne tehnologije in izvornih materialov

Bo čez pol stoletja gradnja družinskih stanovanjskih hiš v Evropi in Sloveniji še aktualna? V kakšno smer se bo obrnila?

Seveda bo aktualna, prav zato, ker stanovanjska gradnja temelji na tradiciji bivalne kulture, navad ljudi in podedovani stavbni dediščini prejšnjih generacij. Obstoječi stanovanjski fond je izhodišče za oblikovanje novih stanovanjskih oblik, ki so pomemben sooblikovalec podobe mest in podeželja. Vsaka nova generacija ima svoje potrebe in želje, ki sledijo potrebam sodobnega časa tako v funkcionalnem kot vsebinskem smislu, vendar osnovni gradniki temeljijo na podedovani kulturi. Zato na slovenskem podeželju ni pričakovati, da bi ljudje privolili v gradnjo večjih stanovanjskih blokov, v mestih pa bo zagotovo prevladujoč tip stanovanjske gradnje blok ali stolpnica zaradi racionalne rabe omejenega prostora.

!!galerija!!

Kakšne bodo nove družinske hiše čez pol stoletja in s kakšnimi sistemi bodo opremljene, da bi povečale udobje stanovalcev in bile glede na vpliv na okolje bolj sprejemljive?

Vsaka generacija išče pri gradnji hiš neposredne odgovore na bivalne in družbene potrebe. Tako so naši starši gradili ogromne hiše, ki so bile na neki način odraz uspeha in družbenega statusa. Danes pa so te hiše med mlajšo generacijo precej nezaželene, ker so prostorsko, funkcionalno in energetsko potratne ter tehnološko že precej zastarele. Prav to nas napeljuje, da bodo hiše v prihodnosti precej drugačne od teh, ki jih gradimo danes. Težko je biti določen, kako drugačne bodo, vendar bodo zagotovo ustrezale potrebam in hotenjem tistega časa, tako v funkcionalnem in tehnološkem smislu kot rabi materialov.

Pričakovati je, da bodo prihodnje generacije bolj okoljsko ozaveščene in bodo stremele k okoljsko sprejemljivejšim oblikam prevoza, racionalnim bivalnim navadam, ki bodo morda prilagojene lokaciji delovnega mesta. Že danes se mlajša generacija ozira po manjših, funkcionalno uporabnih bivalnih enotah na kakovostno urejenih urbanih območjih z dobrimi povezavami z javnim transportom. Vse to pa zahteva tudi bolj celovit pristop k prostorskemu načrtovanju, ki je danes preveč parcialen.

Je prihodnost v naravnih ali vedno bolj sofisticiranih, celo pametnih materialih?

Trenutno se obračamo nazaj k naravi in iščemo odgovore v pristnem izvoru. Najbrž bo šlo v bodoče za kombinacijo obojega – napredne tehnologije in naravnih materialov. Udobju, ki ga zagotavlja napredna pametna tehnologija, se najbrž nismo pri­pravljeni odreči. Hkrati pa bo izraženo hotenje človeka po stiku z naravnimi, zdravimi materiali.

Kako se bosta spremenila vloga in delo arhitektov pri snovanju stanovanjskih hiš?

Po izkušnji iz preteklega leta s projekti za rusko vlado v sodelovanju z Institutom Strelka je pričakovati velik poudarek na uporabni vrednosti, ki je prilagodljiva, funkcionalno optimizirana, sistematična in po vsebini prilagojena potrebam sodobnega časa. V tem pogledu je vloga arhitekta spremenjena, podobna tisti iz sredine prejšnjega stoletja, ko je bilo načrtovanje na prvem mestu, oblikovanje pa potisnjeno v drugi plan. Vsekakor pa bo vloga arhitekta pri snovanju bivalnega okolja vedno pomembnejša, ker se zahteve po kakovosti bivanja višajo, želje po hitrih in dobrih rešitvah pa so vedno večje. V tem pogledu lahko strokovnjak zelo hitro pride naproti z dobrimi rešitvami, ki so zazrte v prihodnost.