Inovativne konstrukcije, debelejši profili, samodejno prezračevanje

Razlogi za hiter razvoj oken v zadnjih letih so estetski, varnostni in tehnološki, pravijo proizvajalci, hkrati pa poudarjajo, da je gonilna sila razvoja ves čas težnja k zmanjšanju toplotnih izgub skozi ta del ovoja stavbe.

V Jelovici so razvoju novih energijsko varčnih lesenih oken, ki izpolnjujejo tudi pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada, v zadnjih dvanajstih mesecih namenili veliko pozornosti. Rezultat: šest novih linij oken z različnimi toplotnoizolativnimi last­nostmi. Linija Jelopasiv wood 1100 vključuje okna iz specialnih lepljencev, polnjenih z izolacijo, ki zaradi svoje debeline 110 mm in vgrajenega polnila pomembno prispevajo k izolativnosti okna. Ta dosegajo toplotno prehodnost 0,8 W/m²K, kar pomeni, da so primerna za vgradnjo v pasivne hiše. V liniji Ekostar in Ekostar Wood Premium 9500 so okna z debelino profila 78 mm, lepljenci so prav tako polnjeni z izolacijsko peno, še boljše toplotne lastnosti pa dosežemo, če ima okno dodano aluminijasto masko, pravijo v Jelovici. V okna s profilom 68 mm iz linije Jelotech 3 Plus je vgrajeno posebno trislojno steklo s tako imenovanim toplim robom. Cenovno najugodnejša energijsko varčna mož­nost, ki ustreza vsem zahtevam Eko sklada, pa so okna Ekolight in les/alu okna Ekolight Premium, pri katerih ustrezno toplotno prehodnost zagotavlja dvoslojno steklo s toplim robom in specialnim emisijskim nanosom.

Lesena okna potrebujejo zaščito pred vremenskimi vplivi

V podjetju Lip Bled, kjer izdelujejo okna iz masivnega lesa in v kombinaciji z aluminijem, so razvili novo linijo lesenih oken in inteligentno rešitev za zaščito doma pred vremenskimi vplivi. Poleg lesa z mehko obdelanimi robovi tako vanje vgrajujejo materiale in okovje, ki varujejo najbolj občutljive dele okna pred dežjem, soncem, mrazom in vročino, trajno elastična tesnila pa zagotavljajo odlično tesnjenje. Z uporabo termo distančnika TGI so poskrbeli za občutno zmanjšanje toplotne prehodnosti in s tem za manjše toplotne izgube skozi okna. Distančnik zmanjšuje tudi nastajanje kondenza na robovih izolacijskih stekel, saj je zaradi njegove uporabe temperaturna razlika med sredino in robom stekla manjša. Les je odličen toplotni in zvočni izolator, ki hkrati dobro uravnava vlago in s tem ustvarja zdrav bivalni prostor, poleg tega je za njegovo predelavo potrebne zelo malo energije, pravijo v podjet­ju. Zaradi naštetih naravnih danosti lesena okna niso stvar preteklosti, temveč element prihodnosti, še poudarjajo.

V Inlesu so razvili nov program lesenih in les/aluminij oken debeline 80 mm, ki jih med drugim odlikuje standardno vgrajen termočlen na odkapnem profilu. Izpopolnili so program nizkoenergijskih oken Pur debeline 68 in 80 mm z lesenimi profili, katerih glavna prednost so zelo dobre toplotne lastnosti okvirja in krila. V lesene profile vbrizgana trdna poliuretanska pena namreč zagotavlja toplotno prehodnost okna, ki je potrebna za vgradnjo v nizkoenergijske in pasivne objekte. V okna nadstandardnih dimenzij vgrajujejo okovje z večjo nosilnostjo. Novost v Inlesovi ponudbi oken iz PVC je okno z integriranimi aluminijastimi ojačitvami v profilu. Površina je obdelana z laki in postopki, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji in zaradi katerih ima izdelek kovinski lesk, površini pa zagotavljajo odpornost in trajnost.

Najnovejšim trendom in zahtevam sodobne gradnje sledijo tudi v Mizarstvu Šemrl, pri čemer iščejo nove rešitve, kako izdelati energijsko varčna okna z dolgo življenjsko dobo in minimalnim vzdrževanjem za trajno kakovost bivanja. V ospredje postavljajo energijsko varčna okna z močnejšim lesenim profilom s trislojnim termopan steklom in plinskim polnjenjem. Okno 92-EV spada med energijsko varčna (toplotna prevod­nost 0,50 W/mK in toplotna prehodnost 0,82 W/m²K), medtem ko okno 92-EVP izpolnjuje zahteve za vgradnjo v pasivne hiše (toplotna prevodnost 0,50 W/mK in toplotna prehodnost 0,79 W/m²K).

Oba modela sta izdelana iz kakovostnih dolžinsko nespojenih smrekovih lepljencev. Pred lepljenjem so vsi okenski elementi impregnirani in zaščiteni, kar zagotavlja konstrukcijsko in globinsko zaščito, preprečuje vdor vlage in možnost propadanja okna. Prvi zaščiti sledijo še trije nanosi, vsi skupaj pa so jamstvo za optimalno površinsko zaščito in dolgo življenjsko dobo okna. Med tehnološkimi rešitvami, ki prispevajo k dobrim toplotnoizolativnim lastnostim, omenimo še v trojno izolacijsko steklo vgrajeni termodistančnik ter krilni in okenski odkapnik.

Na zunanji strani poravnana okensko krilo in okvir

Inles je kupcem ponudil še eno novost, ki je bolj estetske narave – sistem lesenih oken z inovativnim dizajnom krila. Zunanjo stran krila v celoti prekriva kaljeno steklo, ki poleg zaščite in lažjega čiščenja daje izdelku s poravnanimi linijami tudi sodoben videz.

Okna s poravnanim okenskim krilom in okvirjem, torej brez robov, najdemo tudi v ponudbi podjetja Equel. Z minimalnimi aluminijastimi robovi in celo brez njih izdelujejo tudi izredno velike fiksne zasteklitve Löft Alu, med drugim primerne za pasivne hiše. Te so sicer na voljo v različnih izvedbah – vogalni spoji steklo-steklo so lahko brez vmes­nih pokončnih stebričkov, v kombinaciji z les/alu in pvc/alu okni in vrati, ki se odpirajo. Okna imajo certifikate o toplotni prehodnosti 0,63 do 1,2 W/m²K, pri čemer standardna trislojna zasteklitev zagotavlja toplotno prehodnost okna 0,6 W/m²K, nastandardna s plinom kriptonom pa 0,5 in 0,4 W/m²K.

Izpopolnjeni sistemi za lokalno prezračevanje

Sodobna energijsko učinkovita okna zelo dobro tesnijo, kar pomeni, da je nekontrolirana izmenjava zraka, značilna za stara okna, zmanjšana na minimum. Zato je treba po menjavi stavbnega pohištva poskrbeti tudi za ustrezno zračenje bivalnih prostorov, drugače lahko v njih začneta povzročati težave vlaga in plesen. V Miku so lani razvili novo različico lokalnega prezračevalnega sistema MIKrovent, ki ga je mogoče vgraditi v vse prenovljene objekte z že zamenjanim stavbnim pohištvom.

Arcont IP pa kupcem ponuja tako imenovano avtomatsko okno. Gre za sistem samodejnega zračenja in zapiranja brez elektrike. Izdelek so skupaj z dobaviteljem Winflip predstavili že na sejmu v Nürnbergu v Nemčiji. Dobiti ga je mogoče samostojno in ga naknadno vgraditi na obstoječa okna ali pa skupaj z novimi okni, pri čemer se vgradi v profil okvirja in tako rekoč ni viden. Med prednostmi okna v Arcontu opozarjajo še na večjo varnost in manjše stroške za ogrevanje prostorov.

Nova tehnika lepljenja stekla na krilo

V podjetju Mik so lani predstavili več novosti, med katerimi opozarjajo predvsem na nova okenska sistema iz PVC. Sistem Statik 3 omogoča suho lepljenje stekla na krilo po celotnem obodu okvirja, kar zagotavlja zelo dobro statiko okna brez želez­ne ojačitve profila. Tako lahko izdelajo okna z največjo dimenzijo okvirja 1100 x 2500 mm brez želez­ne ojačitve, kar hkrati pomeni boljšo toplotno izolativnost, pravijo v podjetju. Sistem Intenz je nadgradnja omenjenega sistema, ki ima jedro krila zapolnjeno z aktivno poliuretansko peno in prav tako zagotavlja zelo dobro toplotno izolativnost ter statiko okna. Z mislijo na lastnike starejših meščanskih hiš in hiš v više ležečih predelih pa so razvili nov sistem odpiranja tako imenovanih škatlastih oken. To so navadno dvokrilna okna, sestav­ljena iz dveh samostojnih oken, povezanih z masivnim okvirjem. Da bi jih lahko odprli, je treba najprej odpreti notranji in nato še zunanji krili, odpiranje na nagib pa ni bilo mogoče. Mikov sistem odpiranja omogoča odpiranje obeh okenskih kril hkrati in tudi odpiranje na nagib.

Razvijanju nove tehnike lepljenja stekla so veliko pozornosti namenili tudi v podjetju Arcont IP. Lepljenje stekla na profile omogoča širšo izbiro debeline stekel in izdelavo večjih elementov zaradi boljše statike. Namesto tesnila je v režo okvirja vstavljen poseben adapter z lepilnim trakom in tes­nilom, ki povezuje profil in steklo. Kupcem bodo na voljo tudi izpopolnjena okna z 88 mm širokim profilom. Zdajšnji modeli so v kombinaciji s polnitvijo medstekelnega prostora s kriptonom sicer že primerni za pasivne hiše, vendar želijo v Arcontu še izboljšati njihove toplotnoizolativne lastnosti. Zato razvijajo posebna izolacijska polnila, ki se vstavijo v posamezne komore profila. S tako izboljšanimi profili bo­do okna dosegla toplotno prehodnost 0,65 W/m²K.

Strešna okna s štirikratnim tesnjenjem

Strešna okna FTT Thermo z vgrajeno termoizolacijsko oblogo, ki jih na slovenskem trgu ponuja podjetje Tim Macler, izpolnjujejo zahteve za pasivno gradnjo. Njihova posebnost je inovativna konstrukcija s širšimi in debelejšimi profili, ki zagotavlja optimalno tesnjenje kritičnih točk toplotnih izgub, nova trislojna zasteklitev s petimi šipami, nov sistem zapiranja krila bistveno zmanjša možnost nastanka toplotnih mostov, konstrukcija okovja pa omogoča preprosto upravljanje. Okna, ki so sicer primerna za naklone od 15 do 70 stopinj, so štirikratno tesnjena.

Ob pravilni izbiri vrste zasteklitve in lege strešnega okna glede na strani neba je streš­no okno z dodatki vsekakor pozitiven gradbeni element, pravijo v podjetju Velux, kjer veliko pozornosti namenjajo iskanju rešitev za učinkovito senčenje strešnih oken. Senčila namreč pozimi povečajo toplotno izolativnost okna ponoči in zmanjšujejo pregrevanje v poletni vročini. Pred kratkim so trgu ponudili sistem, ki samodejno uravnava odpiranje in zapiranje notranjih ter zunanjih senčil glede na letni čas, sončno obsevanje in zunanjo temperaturo. Sestavljen je iz dveh brezžičnih tipal (eno meri količino sončnega sevanja, drugo zunanjo temperaturo) ter upravljalnika, ki prejema podatke tipal in upravlja senčila. Poleti se senčila samodejno zaprejo takoj, ko na strešno okno posijejo prvi sončni žarki, zaradi katerih bi se lahko prostori hitro pregreli. Enako se zgodi v zimskih nočeh in tako pomembno zmanjšuje toplotne izgube skozi stekla.

Na področju senčenja fasadnih oken pa so novost protivlomne žaluzije iz ekstrudiranega aluminija v okvirju sistema za toplotno in zvočno izolacijo okna. Kakor pravijo v podjetju Lingston, sistem v vsakem letnem času zagotavlja prijetno bivalno klimo v prostorih, še zlasti pa je primeren za nizkoenergijske in pasivne hiše, saj preprečuje nastanek toplotnih mostov na stiku okna z obodnim zidom.